Ljudje, ki jih je strah, so zmožni neizmerne ljubezni. Strah je namreč le negativen vidik ljubezni. Če ljubezen ne more teči, postane strah. Če ljubezen prosto teče, strah izgine. Zato samo v trenutkih ljubezni ne čutimo strahu. Če nekoga ljubiš, strah čarobno izgine, kajne? Zaljubljenci so namreč edini, ki jih ni strah življenja ali smrti.
Ampak vedno se zgodi, da bolj ko ljubiš, več strahu čutiš, kajne? Zato ženske čutijo več strahu kot moški. Samo zato, ker imajo večjo zmožnost ljubiti. Strah in ljubezen sta namreč le dve plati istega kovanca.
Pogumen ne pomeni biti brez strahu!
Saj nisi stroj. Vsakdo ima v sebi strahove. Nisi edini/-a!
V resnici ni velike razlike med strahopetcem in pogumnežem. Edina razlika je, da strahopetec prisluhne strahu in mu sledi, pogumen človek pa strah sprejme in skupaj z njim zakoraka v neznano.
Pogum obstaja le v oceanu strahu
Strah je vseprisoten, vprašanje je le, ali boš kljub njemu šel v temo. Čeprav te je na smrt strah, ga sprejmeš in greš, se mu predaš – temu se reče pogum.
Pogum je v resnici zavedanje, da si poln strahu, ampak da te ta ne obvladuje.
Da bi popolnoma sprejel strah, je treba izpustiti Boga
Da bi popolnoma sprejeli strah, pa je treba izpustiti Boga, izpustiti idejo o Bogu ali o čemerkoli, kar nam daje zavetje, kar nam pomaga, da nas ni strah, vse, kar nam daje tolažbo. Naj bodo to Bog, vera v posmrtno življenje in reinkarnacijo, upanje, da nas na koncu tunela pričakuje luč, na drugi strani oceana kopno, na koncu trpljenja radost, mir, razsvetljenje.
Treba je dobesedno skočiti v neznano, spustiti varnost in si drzniti biti sam, se soočiti z neznanim prostranstvom. Brez pričakovanj, želja in upanja na izboljšanje, na odkritje novih dimenzij poguma, radosti, miru. Brez vedenja, da je Bog (vesolje, naši ljubljeni) ob naši strani in da nas ščiti.
Popolno nasprotje temu, kar nam govori naš um, kajne? Ta želi, da se obdamo z vatko, se zaščitimo in poskrbimo, da smo varni, se zavarujemo in spretno predvidimo vse možne rezultate ter se izognemo neželenemu. A tako žal ne gre. Saj lahko še enkrat tako poskusite. ;) Ali pa skočite v neznano in spustite vsa svoja obzidja.
Edina pot prek strahu je v strah
Šele ko si dovolimo izpustiti Boga, izpustiti vse znano, lahko gremo skozi strah in ga sprejmemo kot človeško realnost in ne zbežimo od njega.
Iti globoko vanj je edina pot ven, in globlje ko boste šli, bolj se bo razblinjal. Ampak pojdite na pot ponižni pred mogočnostjo Življenja, z otroško nedolžnostjo in hvaležni za to, kar vam je že dano. Dano vam je ogromno!
Najpogumnejši na svetu je tisti, ki si dovoli ljubiti, saj ljubiti pomeni umreti, umreti v drugem
Resnična ljubezen, ki razblini vsak strah, je smrt, veliko strašnejša in mogočnejša od običajne smrti. Običajna smrt pomeni, da mora umreti tvoje telo, pri tej ljubezni pa umre tvoj ego. Brezpogojno lahko ljubiš sebe in drugega ter življenje šele, ko zbereš pogum in si dovoliš, da umrejo tvoja pričakovanja, predstave, želje.
Zato za takšno ljubezen potrebuješ izjemno veliko mero poguma, ponižnosti in hvaležnosti – da sprejmeš največji strah, strah pred smrtjo, in greš vanj.
Večje ko je tveganje, večja je možnost rasti – zato nič ne pomaga človeku bolj kot ljubezen. Samo prek ljubezni človek dozori.
inspiracije