Po dolgem času sem po včerajšnji terapiji s stranko dobila navdih, da zapišem nekaj o prepričanjih. Vsi vemo, da imajo naše misli veliko moč, žal pa jih vse prevečkrat usmerjamo v negativno. To, s čimer redno hranimo svoje misli, se sčasoma manifestira v naši realnosti. Najsi bodo misli pozitivne ali negativne, temu, o čemer veliko razmišljamo, povečujemo moč. Z mislimi ves čas kreiramo svojo realnost, pa če se tega zavedamo ali ne. A zakaj veliko lažje in hitreje verjamemo temu, da nismo dovolj dobri, kot temu, da smo? Zakaj negativne misli o sebi tako hitro prevzamemo za svojo resnico? Pri svojih strankah opažam, da so prav tisti, ki imajo o sebi negativno mnenje, izredno močni. Njihova sposobnost kreiranja in manifestiranja je včasih prav zavidljiva, ker imajo njihove misli tako močan vpliv. Ko ugotovijo, da bi lahko imeli prav vse, kar si želijo, če bi le preusmerili svoje misli, doživijo pravi aha moment.
Razlog za to, da se hitreje vdamo negativnim mislim, so naša prepričanja, ki so včasih v nas globoko zakoreninjena. Izvirajo iz naših preteklih misli, čustev, izkušenj in ponavljajočih se izidov dogodkov. Nekaterih prepričanj si niti ne znamo razložiti, ker jih morda nosimo s seboj še iz prejšnjih življenj. Ogromno prepričanj pa smo prevzeli od svojih prednikov, staršev, okolice in celotne družbe. Teh se običajno sploh ne zavedamo, ker smo z njimi zrasli, a prav ta so tista, ki nas tako zelo omejujejo in preprečujejo, da bi živeli življenje, kot si ga želimo.
Če jih prepoznamo in se jih osvobodimo, se nam odpre celoten spekter barv in neskončnih možnosti, ki jih ima življenje pripravljene za nas. Obilje sega v neskončnost, tako kot Vesolje, le od nas je odvisno, ali smo ga pripravljeni prejeti.
Približno deset let je že, odkar sem se začela intenzivno ukvarjati z osebnostno rastjo. Meditacija mi je postopoma razkrivala prepričanja, ki me omejujejo, in kot čebulo sem začela počasi luščiti eno plast za drugo. Področje, na katerem sem imela sama največ omejujočih prepričanj in ki je zahtevalo ogromno vloženega truda in ozaveščanja, je bil denar. Čeprav nam doma nikoli ni nič manjkalo, sem v obdobju odraščanja prevzela očetovo prepričanje, da nimamo dovolj denarja. Ves čas je to ponavljal, a preden sem ugotovila, da so to le njegova omejujoča prepričanja, je bila moja podzavest že ‘okužena’.
Dobila sem občutek, da je vse, kar je povezano z denarjem, grozno težko. Težko ga je dobiti, za denar moraš trdo garati in veliko delati itd. Moja prepričanja, ki sem jih o denarju prevzela, so bila, da je denar umazan, da je denar slab, da denar uničuje ljudi. Da imajo denar samo tisti, ki kradejo, in da do njega lahko pridejo le tisti s slabimi nameni. Za poštene ljudi pa denar ni rezerviran.
Na podlagi vseh teh prepričanj sem mislila, da moram sprejeti neki sklep oz. odločitev za svojo prihodnost in da moram izbrati, ali si raje želim biti poštena in revna ali nepoštena in bogata. Seveda sem se odločila za prvo možnost in začela sovražiti denar, ker sem ga povezovala z lažmi, prevarami, krajo … Ničkolikokrat sem od okolice slišala, da denar pokvari ljudi, da je vir vsega zla in da se pri denarju vse konča. Moja negativna prepričanja o denarju pa so se še bolj poglobila, ko sem se prvič zaljubila.
Ne vem, kdo si ga je izmislil, a ta stavek se je vame zasidral tako močno, da sem potrebovala kar nekaj let, da sem mu končno nehala verjeti: ”Kdor ima srečo v ljubezni, je nima v denarju. Kdor ima srečo v denarju, je nima v ljubezni.” In spet sem mislila, da moram izbrati, ali si želim biti srečna v ljubezni ali si raje želim denar. Seveda sem se spet odločila za prvo možnost.
Če povzamem, sem se zase odločila, da bom v življenju poštena, dobra, da bom imela osrečujoč in ljubeč partnerski odnos in da nikoli ne bom imela veliko denarja. Ker pač vsega v življenju ne moreš imeti.
Ker denarja nisem imela rada, logično tudi on ni imel rad mene, zato ga v moji denarnici do pred dvema letoma nikoli ni bilo dovolj. Zato sem ga sovražila še bolj. Svoj pogled na denar sem začela počasi postavljati pod vprašaj, ko sem začela spoznavati osebe, ki imajo oboje – denar in ljubezen. Hmm, kako je to možno, saj sem vendar vedno mislila, da imaš lahko ali eno ali drugo? Da vsega preprosto ne moreš imeti, in pika. Da ne moreš biti srečen v ljubezni in hkrati biti uspešen pri svojem delu, imeti denar, potovati in dejansko uživati življenje.
Ko sem svoja prepričanja postavila pod vprašaj, se je moje zavedanje počasi začelo širiti in spoznavati sem začela vedno več srečnih ljudi, ki so uspešni ter imajo denar in ljubezen hkrati.
Med pogovori z njimi sem spoznala, da so do denarja prišli povsem pošteno, in v meni se je začelo rušiti tudi to prepričanje. In še nekaj: nihče od njih do denarja ni prišel s trdim garanjem v službi, ki jih niti malo ne osrečuje. Vsi so se ukvarjali z nečim, v čemer so resnično uživali. Pri svojem delu so bili izjemno kreativni in delo so opravljali z veseljem. Seveda so trdo delali za svoj uspeh in bili vztrajni, a pri tem so uživali, zato je bilo to videti lahkotno. Vau, kakšno spoznanje.
Moja stara prepričanja so počasi izgubljala svojo moč, ko se je moje zavedanje začelo večati. Začela sem spreminjati svoje misli in v skladu z njimi se je spreminjala tudi moja okolica.
Medtem ko sem imela včasih okoli sebe pretežno pesimistične osebe, je moj krog ljudi tedaj postal popolnoma drugačen. Nove misli, čustva, spoznanja in nove izkušnje so v moje življenje povabili nova prepričanja in pokopali stara. Ugotovila sem, da imam lahko vse in da s tem ni popolnoma nič narobe. In ugotovila sem, da si to tudi zaslužim. Počasi sem vzljubila celo denar in tudi denar je vzljubil mene. Če bi vztrajno verjela svojim starim prepričanjem, danes niti približno ne bi bila to, kar sem. In medtem ko sem včasih mislila, da niti v sanjah ne moreš biti srečen v ljubezni in uspešen pri delu, ki ga opravljaš z največjim veseljem, ter hkrati imeti dovolj denarja, biti pošten in resnično zadovoljen s svojim življenjem, danes vem, da je to možno. Ker vse to sem in imam.
V vseh teh letih sem luščila ogromno prepričanj glede različnih življenjskih področij, a prepričanja o denarju so bila najgloblje zakoreninjena. Pri ozaveščanju teh sta mi močno pomagala meditacija in delo s prepričanji v stanju zavesti theta. Moje zavedanje o tem, da je vse mogoče, pa se je s svetlobno hitrostjo začelo širiti, ko sem se spoznala z orodji Access Consciousnessa. Tehnik, s katerimi si lahko pomagamo odpraviti omejujoča prepričanja, je verjetno veliko, zato naj vsakdo najde tisto, ki bo delovala zanj. Meni sta pomagali meditacija in terapija Access bars.
Vsakdo naj poišče svojo pot, a še preden jo izberete, svoja prepričanja najprej ozavestite. Za začetek si lahko pomagate že s tem, da zavestno razmislite o svojih prepričanjih, ki jih imate glede vseh življenjskih področij.
NEKAJ VPRAŠANJ ZA POMOČ PRI RAZMISLEKU:
Ali imate tudi vi prepričanje, da je denar slab, se tudi vi najdete v zgornjih prepričanjih, ki sem jih imela glede denarja jaz? Vas je strah neuspeha ali vas je strah uspeha? Zakaj? Ali sovražite denar in prodajo? Imate prepričanje, da so prodajalci izkoriščevalci, da je prodaja nekaj slabega? Imate prepričanje, da se morate boriti, da bi se dokazali? Da morate trpeti za svoj uspeh? Mislite, da niste dovolj dobri, in imate prepričanje, da iz vas nikoli ne bo nič? Imate prepričanje, da morate dati več, kot prejemate? Vas je strah, da bi z uspehom žrtvovali svojo družino? Imate prepričanje, da morate vedno imeti prav? Da morate biti vedno popolni? Da niste vredni uspeha? Da ste za uspeh prestari ali premladi? Imate prepričanje, da je življenje kruto? Da je življenje delo? Da je delo težko? Da vas morajo v življenju ljudje izkoristiti, da bi bili v družbi bolje sprejeti? Imate prepričanje, da uspešni ljudje do uspeha hodijo čez trupla? Imate prepričanje, da bi morali nekaj žrtvovati, da bi dosegli resnično ljubezen? Vas je strah, da boste izgubili sebe, če v življenje povabite ljubezen?
Nikoli ni prepozno, da se začnemo osvobajati omejujočih prepričanj in začnemo živeti življenje, kakršno si želimo. Vse obilje tega sveta le čaka, da ga sprejmemo. Da si dovolimo prejeti. Da si dovolimo uživati. Da si dovolimo resnično živeti. Lahkotno, radostno in veličastno. Brez slabe vesti ali občutka krivde. Zavedajte se, da so vse omejitve le plod naših misli, ki so posledica prepričanj, ki smo jih nekoč nekje prevzeli za svoja.
Kaj, če je čas, da jim dokončno nehamo verjeti? Kakšno bi bilo naše življenje, če bi v taki meri, kot smo do zdaj verjeli omejujočim prepričanjem, začeli verjeti v to, da je možno popolnoma vse? Da lahko imamo in dosežemo prav vse? Da si zaslužimo popolnoma vse? Lahko to sprejmemo za svoje novo prepričanje?