Predstavljajte si, da nekoga čutno, nežno in mehko pobožate po laseh in se privijete k njemu – mar ne postaneta srečna oba?
Ekstaza čutenja je popolna, ko postanemo stabilni in čuječi. Pravzaprav je danes človeku najtežje čutiti, biti čuten. Da bi se vrnili v čudoviti krog življenja, kjer nas sila življenja vodi v pravo smer, potrebujemo kažipot, ki nas popelje po stezi nazaj proti izvoru. Postanemo popotnik do točke čiste ljubezni – eliksirja življenja. In ta tok, ki nas neustavljivo potegne na pot ter usmeri prav, ker je to njegov edini namen, je vrtenje.
Med vrtenjem se vračamo v prelepo stanje bivanja, kjer naše bitje postaja čisto in dišeče. Pričnemo biti glasba skrivnosti, v kateri se skrivajo barve, zvok in vonj – vonj po ljubezni. Da bi znova bivali v svoji pravi naravi, se vrtimo nazaj tja, od koder smo prišli.
Vrtenje odpira čutenje, čisti um in kot močna notranja prha očiščuje plasti nečistoč, ki so se naložile v nas. Zgodi se trenutek, ko atomi v nas preprosto tako močno vibrirajo in pretresejo naše celotno bistvo, da se zgodi eksplozija, veliki pok, vrisk, krik našega bitja. Ko pademo v vrtinec življenja, pademo v točko ljubezni, tako močno, da zmaga nad vsemi miselnimi mehanizmi. Dotakne se namreč našega srca, in to direktno.
Vrtenje je skrivnosten proces, ki nas osvobaja vsiljenih spon zunanjega sveta: besed, konceptov, vzorcev vedenja, navad, navezanosti. Bistvo življenja je v kroženju. Vse v obstoju se vrti in ponavlja. Človekov biološki ritem, menjevanje dneva in noči, delovanje organov, vrtenje planetov, menjavanje letnih časov. In ko smo v ravnovesju, potem vse deluje prav.
Skozi proces vrtenja postajamo humani, stabilni ljudje. Glas telesa se prestavi v srce. Potovanje po spirali vrtinca odpre prehod med predelom trebuha in srcem in nenazadnje prehod med glavo in srcem. Tako kot skozi Zemljo teče os, tudi skozi človeka teče os. In da bi ta os postala stabilna, nam tehnika vrtenja pomaga, da se v naši hrbtenici odprejo vibracijska središča, iz katerih odzvanja prvotni zvok življenja.
Postanemo feniks, osvobojeni ovir na vseh nivojih. Padejo tančice, za katerimi se skrivamo, in izstopimo kot nov človek brez strahu, čistega srca, čuteč, močen in mil. Kot kaplja, ki je bila ločena od morja, izgubljena in tavajoča, spoznamo, da vendarle nismo sami. Znova najdemo mir, ki nas boža s svojo blagodejnostjo. Ko se predamo vrtincu/krogu življenja, stabilno stojimo na tleh srca Zemlje in svoje srce odpiramo nebu.
Izhodišče, da telo pravilno pripravimo na stabilno os vrtenja, je v telesu, očiščenem odvečnega – raznovrstnih naučenih vzorcev gibanja, čustvovanja in mišljenja. Če želimo vzpostaviti ravnovesje, se moramo najprej odučiti naučenega. In ker se vse v obstoju giba, to najlažje in najhitreje naredimo skozi gibanje.
Slovar slovenskega knjižnega jezika ima pod geslom vrtinec več vnosov: močen tok, ki se premika v spiralastih zavojih / kar s silo, močjo vpliva na koga, da ne ravna po lastni volji / velika količina česa, navadno iz hitro si sledečih stvari.
Če vaše srce premore pogum predaje sili, ki je že v vas, a je prekrita s tančicami usedlin odvečnega in se zato še ni razvila v popolnosti, je morda tehnika vrtenje pravšnja za vas. Če vam do poguma še malo manjka, preberite še kakšno objavo o vrtenju ali pokličite. Predajam izključno to, kar sem spoznala in razumela v popolnosti.
inspiracije