Včeraj sem v knjigi Bodi ti, spremeni svet brala odlomek o družinah in oči so se mi orosile, ko sem dojela, kakšno darilo so zame moji starši.
Ali ste tudi vi pripravljeni videti, kakšno darilo so vaši starši in kakšno darilo ste vi lahko za njih?
Četudi morda nimate najboljšega odnosa z njimi in niso bili »popolni«, taki kot bi si vi morda želeli, so vam dali darilo življenja. Ste jim hvaležni za to? Ste hvaležni, da živite, ste živi??? Upam! Drugače je škoda življenja...
Ali mislite, da ste si vi izbrali svoje starše? Jaz mislim, da ja. Četudi se vam kdaj zdi, da bi si morda lahko izbrali boljše, drugačne, ste si morda izbrali ravno takšne kot ste jih potrebovali za rast, razvoj, napredek in spremembo, ki jo želite v svetu... Če gledemo vse iz perspektive omejenega uma, potem marsikdaj stvari niso logične in fino bi bilo, če sprejmete, da vse ne more biti in ni vedno logično, ker je to domena uma, ki pa je, kot že rečeno, omejen. Mi, kot bitje pa nismo omejeni, smo neskončni, zato že vemo kaj in zakaj smo si izbrali...
Težava nastane, ko se zataknemo v pogledu, da so vsega krivi starši, da smo žrtve, da smo pač pobrali določene vzroce in tako pač je. No, to je samo zanimiv pogled. Ni pa resnica. Resnica je, da imamo vedno izbiro. Vedno lahko izberemo drugače. Naše življenje je posledica naših izbir. Ja, res je, da večkrat živimo kot roboti, samo posnemamo in prenašamo vzroce in prepričanja naprej. Lahko pa se tudi ustavimo in se vprašamo, kaj se tu dogaja in kako lahko to spremenimo.
Včasih nam je bolj udobno biti kjer smo, zato ne želimo ozavestiti, da smo kreatorji svojega življenja. Raje verjamemo, da se nam življenje dogaja... Potem pa naj se vam dogaja... Izbira je vaša...
Zahvalite se danes vašim staršem da so... Tudi če jih fizično več ni med nami... Tudi če jim tega ne poveste na glas, jim lahko poveste v mislih... Energija nima meja...
Ne pričakujte od staršev, da se bodo spremenili, če se boste vi spremenili. Morda se bodo, morda ne, ampak vedite, da je to njihova izbira, ne vaša... Če tega ne izberejo zase, se lahko vi razpočite, pa ne bo nič...
Najbolje je, da poskrbite zase... In ste v dopuščanju... Da drugi so, kar so. In izbirajo, kar izbrajo. In da ste hvaležnost. To je vse.
Vsem, ki me berete, pošiljam en virtualni objem hvaležnosti... Saj veste, energija in neskončna bitja nimamo meja... ;)