So danes otroci po vaših opažanjih manj samostojni kot pred 20, 30 leti? Če da, kaj je krivo oz. kdo je kriv za to po vašem mnenju?
Dejstvo je, da so otroci bistveno manj samostojni. Nihče ni kriv, vsi pa smo odgovorni. Razvajanje otrok je ena od sodobnih oblik zlorabe otrok, druga vrsta zlorabe otrok pa je ignoriranje otrok in njihovih potreb. Odgovorni smo sami, saj slepo sledimo praksi, ki preverjeno ne deluje, vemo pa, da žal ni vsem v interesu, da bomo mirni in zadovoljni, mladi pa odgovorni in samostojni.
Kako se ukvarjate z vzgojo, kaj/kako delate z mladimi?
Predavam v osnovnih in srednjih šolah, mladinskih centrih, centrih za socialno delo in drugod. Delam tako z otroki kot s strokovnimi delavci in starši. Odraslim najpogosteje govorim o temah, kot sta umetnost vzgoje motiviranih, odgovornih in samostojnih otrok ter skrivnosti spoštovanih, priljubljenih in karizmatičnih učiteljev, z mladimi pa o temah odnosov, komunikacije in odgovornosti, razvoja neustrašnosti in poklicne usmeritve.
Mlade vidim kot osebe, ki jih le še čas loči od tega, da lahko začnejo delati čudovite reči za druge in za svet. Mladi tako kot mi iščejo srečo, le njihove metode so nekoliko drugačne. Sodobna mladina hrepeni po tem, da vidi dober zgled (uporništvo je znak hrepenenja po popolnem vodstvu); po tem, da jih nekdo vidi kot osebnost, in po tem, da v praksi začutijo in doživijo, da življenje ima smisel in da se splača truditi. Mladim se učenje in trud v svetu, kjer se uči, da življenje nekako niti nima pravega smisla, zdi nesmiselno. Pomagam jim razviti višji okus in jih navdihujem k temu, da se v življenju nimajo česa bati, če bodo na inteligenten način vedno dali vse od sebe.
Hodding Carter je zapisal: »Obstajata samo dve trajni zapuščini, ki ju lahko damo otrokom. Ena so korenine, druga pa krila.«
Kakšne so posledice kasneje v življenju, če v otroštvu ne osvojimo neke osnove samostojnosti? In kaj sploh to je?
Vsak od nas naj bi postal neodvisno miselna osebe, ki je sposobna razmišljati s svojo glavo in postati dragocen član družbe. Sam sem bil kar malo jezen na starše, ker so me v mladih letih preveč razvajali, saj sem pri okoli 23. letih videl, kako nepripravljen sem na odnose, življenje in odgovornost, ki jo prinaša.
Stalna izpostavljenost kritiki, negativnosti in obsojanju s strani učiteljev in staršev nam onemogoča razvoj samostojnosti. Imamo samo dva načina življenja: ali živimo kot žrtev ali pa kot heroji.
Posebej nujno je samostojnosti učiti fante. Samo v tem primeru lahko razvijejo izjemne kvalitete, sicer bodo ostali nerazviti. Če tega ne usvojimo dovolj zgodaj, bodo kasneje od dekleta, žene pričakovali, da jim bo hkrati mama, žena in bog, vse združeno v eni osebi, sami pa ne bodo znali dovolj prispevati k družini.
Družbi je v interesu 'vzgajati' odvisne in nesposobne ljudi, saj smo tako kot narkomani stalno odvisni od artiklov, ki nam tako ali drugače obljubljajo srečo, kar pa preverjeno ne da nobenega pravega rezultata. To pomeni nobenih izgovorov. Biti samostojen pomeni tudi razumeti sebe in svoje potrebe; dobro poznati vse, s čimer imaš opravka v življenju, in dojeti, da si sam odgovoren za svojo srečo, nihče drug.
Se danes starši dovolj/pravilno ukvarjajo z otroki?
Ne dovolj, ne pravilno. Danes delamo v vzgoji marsikaj ravno obratno, kot bi bilo treba. Začne se s tem, da spočenjamo otroke, ki niti niso zaželeni, kar se kasneje vidi v njihovi samopodobi in v občutku, ki ga dobijo od staršev, da so jim otroci v napoto.
Nadaljuje se s tem, da jim posvečamo premalo pozornosti in ljubezni, posebej do približno petega leta, ko to najbolj potrebujejo. Nato jih med 5. in 15. letom, namesto da jih okrepimo in pripravimo na samostojno življenje, razvajamo. Ko pa vidimo, da smo vzgojili socialno nezrele in precej nesposobne ter nekoristne ljudi, postanemo do njih strogi in 'kontrolorski', za kar pa smo vsaj deset let prepozni. Če želimo imeti z otroki dobre odnose tudi po tem, ko pridejo v puberteto, in od 14. leta naprej, je do njih nujno pristopati prijateljsko, in ne avtoritarno.
Kakšen vpliv ima sodobna tehnologija na samostojnost in socialno vključenost otrok?
Tehnologijo imajo številni za tekmeca ali prekletstvo, kar pa je treba skušati videti drugače. Dejstvo je, da je tehnika preplavila svet, vse pa se da uporabiti ali zlorabiti. Mlade učim internet in medije uporabljati. Prepovedovanje ne da nobenega rezultata, verjamem pa, da televizija v domu razumnih ljudi nima kaj početi. Zaslon, kjer sami izbiramo vsebine, ja, TV pa ne. Facebook se da super uporabiti za deljenje smiselnih vsebin, Youtube je poln izobraževalnih vsebin … Rad podam primere, kjer so nekateri izjemno navdihujoče uporabili splet za razvoj svojih talentov. Tudi sam sem se ogromno vsega naučil prek spleta.
Bi še kaj poudarili na to temo?
Naloga staršev ni, da otroku zagotovijo, da bo bogat, slaven in da bo imel udobno stanovanje. Veliko pomembneje od vsega tega je, da otrokom omogočimo vse potrebno za razvoj v njemu dano smer in jih s svojim zgledom vzgojimo v velikodušne, delavne in spoštljive posameznike, ki se zavedajo naravnih, univerzalnih in višjih zakonov ter dejstva, da se je za vse v življenju treba pošteno truditi. Če smo otroku pomagali do tega, smo opravili svojo dolžnost, vse drugo pa pride ob svojem času, samo po sebi ...
inspiracije