Moja včerajšnja delavnica je bila nekoliko drugačna, ker je potekala v obliki pogovora – izmenjave aktualnih, realnih, iskrenih vprašanj in nato odgovorov (besed), ki vodijo v neposredno izkušnjo.
Na delavnici se je potrdilo, da se razrešitev vsakega 'osebnega' vprašanja (težave) skriva v ODGOVORU oziroma IZKUŠNJI tega, "KDO V RESNICI SEM."
To, kar sem, je stabilno, se ne spreminja in vedno je. Je vedno na dosegu in hkrati žal pogosto prezrto z identifikacijo s fenomeni (mislimi, čustvi, prepričanji, mnenji, senzoričnimi izkušnjami ipd.). Te zmotne identifikacije prej ko slej ustvarijo frekvenco teže, strahov, ujetosti, zmedenosti, agresije.
Prav tako se je ponovno potrdilo, da je spregledati, "kdo sem v resnici", ključnega pomena. Zmotno je prepričanje, da je to težka in dolgotrajna naloga, rezervirana samo za redke posameznike. To prepričanje je samo eno od navideznih okovov, ki branijo 'neresnični jaz'. 'Neresnični jaz' nas bo prej ko slej pustil na cedilu v obliki občutka strahu, žalosti, krivice, razočaranja, jeze ipd. In res ni nobene potrebe vedno znova končati na tej točki.
Kot ljudje imamo vsi, ne glede na spol, starost, status, življenjsko situacijo ipd., isto stremljenje. Biti to, kar slutimo, da smo – srečni, izpolnjeni in popolni. To srečo in izpolnjenost iščemo na različne načine. Žal smo še vedno pogosto dobesedno izgubljeni in zmedeni zaradi nezmožnosti odgovoriti na preprosto vprašanje "Kdo sem oziroma kaj mislim takrat, ko rečem JAZ". To vprašanje sem postavil že številnim in praviloma dobil precej zmedene in nekonsistentne odgovore.
Škoda, ker vem, da se za temi 'zmedenimi' odgovori skriva veliko nepotrebnih stisk, strahu in bolečine.
Vesel sem, da mi nekateri poročajo o tem, kako se je njihov pogled po izkušnji SEBE spremenil v smeri lahkotnosti bivanja in doživljanja življenja. Povejo mi, da doživljajo življenjske izzive drugače. Če že pride do stiske, ta neprimerno hitreje mine. Praviloma pa poteka življenje s te nove perspektive lahkotno, preprosto, igrivo, sproščeno, brez strahu. In vse to ne glede na zunanje okoliščine. To ne pomeni, da se zunanjim okoliščinam izogibajo, ne pomeni, da jih ignorirajo in zanikajo. Pomeni, da jih drugače razumejo. Razumejo jih realno, ker tudi sebe, to, kar so, doživljajo realno. Tako so še precej bolj konstruktivni, učinkoviti, močni, stabilni. Tako prispevajo veliko konstruktivnega in izpolnjujočega tudi bližnjim in na splošno okolici, s katero so v interakciji. To so krasna pričevanja o tem, kako pomembno in dostopno je spoznanje, »Kaj smo RES«, in kako se táko, po mojem najpomembnejše spoznanje, odraža v vsakdanjem življenju.
inspiracije