Letošnji prvi blog. Iz globin srca. V vrvežu idej, kaj vse bom letos počela, predvsem kaj novega, kreativnega zasnovati, pride sporočilo. Od prijatelja iz juga Francije, s katerim sva se spoznala v New Yorku. Pred 15 leti. In si od takrat poslala kaj o tem, kako sva, ali je življenje prijazno, kaj naju okupira. ‘Business as usual’, bi rekli. A mnogi od teh stikov so bili povezani s tem, da nekaj kreirava. Ali on. Ali jaz. Ali oba. Zanimivo. Tokrat me je pošteno ‘dvignil’, mojo vibracijo, v pozitivnem smislu torej, ko piše, da je v ZDA. Konstruira globalni dogodek. Aha, kar tako? Je en od tistih, ki ima vizijo, drznost, izkušnje, znanje, podporo somišljenikov, ljubečo družino. Še veliko tega. Skratka, to ni en od odnosov, kjer bi bili z nekom pogosto v kontaktu, vmes lahko mine tudi več let, a ko se pojavi, je, kot bi bilo včeraj. S čim te povezave ustvarimo, gojimo, hranimo? S svojim duhom, pravim jaz, vi morda drugače. Torej je pogoj imeti močnega duha! Zdravega. Odprtega. Jasnega. Kreatorja odnosov. A najpomembneje je, da jih zavestno vódimo, odnose. Tiste, ki so šele v zametkih, pa zavestno razvijajmo. In bogatimo z vsem kar smo. Saj odnosi, sploh tisti kjer ‘someone touches your soft spot’ (ne znam dobro prevesti tega), so tisto, kar resnično šteje v življenju, kar nas poganja, kot gorivo. Na srečo pa v njih – v odnosih – ne šteje čas, kar dokazuje, da časa v nekem pogledu res ni. Big hug. Kot se je zaključilo tisto sporočilo…
inspiracije