Zdaj so dnevi vse krajši in temna polovica leta kraljuje. Buče se pojavljajo skupaj s kakšnim okostnjakom v vitrinah trgovin. Ko se bliža noč čarovnic, ali kakor mu v ZDA rečejo – Halloween, lahko tudi pomislimo malo o zgodovini tega čudovitega a tudi čudnega praznika. In ko rečemo praznika, mislimo to v pravem pomenu besede – praznik, torej sveti dan. Mi mu rečemo “dan mrtvih”, ali “ali dan umrlih”, “dan vseh svetih”. Kljub kičastemu komercializmu je noč čarovnic globoko duhoven in čarobno močan dan, ki ga človeštvo že tisočletja priznava kot noč, ko se tančica med svetovi tanjša.
Pred tisočletji so stari Sumerci praznovali spust Inanne med 31. oktobrom in 2. novembrom
Ta tradicija je bila prisotna tudi v egipčanski in bližnjevzhodni tradiciji, a tam je bila povezana z Ozirisom, ki je vstal od mrtvih. Innana je v Egiptu boginja Isis. Kasneje so se v Egiptu pojavili kulti čaščenja bogov, in marsikatero duhovno razumevanje aspektov zavesti se je spremenilo v religijo. Torej je ta praznik tudi povezan z vnebovzetjem. Med povezavo med svetlobo in temo. A tema, ali noč, v starih duhovnih tradicijah ne pomeni slabo. Predstavlja obdobje, ko gremo navznoter.
Nekako se je ta tradicija tudi prenesla v hebrejski in krščanski misticizem. Praznovanja t.i. sestopa Inanne so se prenašala skozi številne bližnjevzhodne religije, sčasoma pa so odmevala na večer vseh svetih in dan vseh svetih, ki se danes praznuje v krščanski cerkvi. V keltskih poganskih tradicijah se je ta čas imenoval Samhain, kar dobesedno pomeni konec poletja in prav tako pomeni praznovanje konca sezone žetve.
Torej, o čem govori sumerski mit o sestopu Inanne?
Inanna (alias Isis), boginja življenja, seksa, tantre in plodnosti, se je spustila v podzemlje, da bi izzvala svojo sestro Ereshkigal, kraljico mrtvih. Toda Ereshkigal je zaklenila vseh sedem vrat v Podzemlje. Vsaka vrata so zahtevala, da je Inanna odstranila en del svojih oblačil, dokler ni bila gola in nemočna pred svojo sestro Ereshkigal, ki je nato ubila svojo sestro, boginjo življenja.
Po treh dneh je njun oče Enki obudil Inanno (Isis), vendar ona vseeno ni mogla zapustiti Podzemlja ne da bi podarila nekaj za zamenjavo. Tako je svojega sebičnega moža Dumuzija spremenila v kačo in mu naročila, da namesto nje preživi pol leta v Podzemlju. Inanna se je ponovno vrnila v nebesa z močjo življenja in smrti.
Dele tega mita boste morda prepoznali v zgodbah o egipčanski Isis oz. Izidi in Ozirisu, grški Demetri in Perzefoni ter v zgodbi o Kristusovem vstajenju.
Ta zgodba torej govori o kraljici smrti, ki ubije boginjo življenja v podzemlju. Simbolizem, takšen kot je, je jasen. Svetloba in življenje ter tema in smrt – sta del ene zgodbe. A iz tega je tudi prišla tradicija o groznih podobah v času noči čarovnic.
A kaj se res dogaja tukaj? Kakšen je pomen te zgodbe in tega praznika in obdobja v letu?
Eksoterični ali zunanji pomen zgodbe je preprosto alegorija spreminjajočih se letnih časov. Spust boginje v podzemlje, smrt in vstajenje po treh dneh odraža znanje starodavnih ljudi o nebesnih in zemeljskih pojavih, o tem, kako se sonce spušča na nebo do zimskega solsticija, kjer čaka tri dni, preden ponovno vzide, kar povzroči, da se dnevi skrajšajo.
Toda ezoterično znanje o sezonskih ciklih predstavlja tudi potovanje naše Duše. Inanna (ali aspekt zavesti narave) se spusti z nebes ali čiste večne zavesti navzdol v Podzemlje, materialno in smrtno raven. Iti mora skozi sedem vrat ali sedem čaker, pri čemer ji vsaka odvzame del oblačila, kar simbolizira, kako prebujanje vsake čakre prav tako tudi zgori materialne navezanosti, povezane s to čakro. Umre, tri dni ostane mrtva in nato vstane od mrtvih, kar simbolizira, da ima Duša ali Zavest tudi svoje tri dni – otroštvo, odraslost in starost – za zmago nad smrtjo tako, da pravilno odklene vsak vozel sedmih čaker.
Starodavni so spoznali, da se duše spuščajo z duhovnih ravni zato, da bi se ponovno dvignile
Prav tako so vedeli, da sta vsakdanja fizična in duhovna raven tesno prepleteni. Čeprav so simbolizirali to duhovno raven kot nebesa zgoraj, se spomnite, da se tudi nebo dotika tal. Tako so ob določenih dnevih v letu začutili, da se tančica med temi svetovi tanjša, tako kot leto postaja vse svetlejše in temnejše. Noč čarovnic posebej počasti mrtve ljudi, ki so prestopili to tančico med svetovi. Ko listje odmre in zemlja postane neplodna, takrat vlada Kraljica smrti, zato so nam tisti v njenem kraljestvu malenkost bližje.
Naši predniki so bili dovolj modri, da so vedeli, da smo vsi mi duhovi, in dovolj pametni, da so svoje znanje kodirali v legende z dvojnim pomenom in obredi, ki jih praznujemo še danes. Ali ni to divje in zanimivo?
Čeprav se je praznik nekoliko spremenil, še vedno ohranja svojo bistveno magično moč. Navsezadnje je življenje samo čudovita igra, noč čarovnic pa je čas za praznovanje tega temnejšega, bolj ostrega vidika narave. Medtem ko Božič/Jul/zimski solsticij časti požrtvovalni vidik božanstva, Velika noč/spomladansko enakonočje pa spoštuje samovzdržno plodnost božanstva, noč čarovnic oz. Halloween časti “zvijače” božanstva. Zvijače v prenesenem pomenu seveda. Zdaj lahko vsi raziskujemo svoje sence skozi kostume (če se boste oblekli), tako, da se oblečemo v svoje najhujše strahove. Lar je lahko močan proces zdravljenja, da te strahove osvobodimo in jih spremenimo v lastna orodja.
November je čas, ko je dobro očistiti naše prostore, predmete
Morda narediti čistko. Vzemite kadilo, morda žajbelj, sveti les, ali kar navadno dišečo palčko, in jo prižgite. Z namenom čiščenja pojdite čez vaše stanovanje ali hišo. Lahko uporabite glasbo pojočih posod. Lahko pojete pesem blagoslova.
Če imate nekoga, ki je že prešel naprej, a imate občutek, da je ostalo nekaj neročenega, prižgite svečo. Povejte tej duši, kar morate. Ne kličite nikogar nazaj. Jasno dajte vedeti, da je vse v redu. In da je duša svobodba in da lahko nadaljuje pot naprej. Če čutite, lahko date tudi dovoljenje za “odhod”. Poslovite se z nenavezanostjo, s spoštovanjem, in ugasnite svečo.
inspiracije