Osamljenost, nevidnost, neslišnost, nerazumevanje..so zelo boleči. Včasih pravzaprav še bolj, ko je oseba obkrožena z ljubečimi ljudmi, a znotraj sebe čuti praznino. Razlogov je seveda več. Od hujše travmatične izkušnje, nivo seratonina, hormonsko neravnovesje, morda le to, da osebo zanimajo druge stvari in ne najde sogovornika. Spomni se, nisi sam/-a.
Kot kolektivna družba hitimo, smo na avtomatskem pilotu, v stresu in orientirani le na cilj. Kaj pa pot? Promovira se v večini blišč, materialno obilje, zglajeni obrazi, nasmehi do ušes, velikokrat na medijih zlaganost in ne resnična slika. To opazujemo in hočeš nočeš, se vtisne v našo podzavest. Ljudje se naravno primerjajo z drugimi in ker ne dosežejo tega ” ideala” je lahko razočaranje, praznina še večja.
PRISTEN STIK TI POKAŽE, DA NISI SAM/-A.
Kaj ko bi se spomnili, kako pomemben je pristen stik? Da si vzameš čas za klepet z osebo, takrat pustiš mobi v torbici. Pa prisluhneš človeku. V večini primerov ljudje ne potrebujejo, niti želijo nasveta. Želijo biti slišani, videni, sprejeti. V vsej svoji nepopolnosti.
Tekom dneva se pehamo za cilji, pozabimo na pot. Pozabimo na prijatelje, na stike, ki so tako zelo pomembni. To je tisto, kar šteje. Bombardirani smo z materialnim obilje, a v srcu ljudi je vedno večja luknja in praznina. Seveda pri tem pomagajo svetovne razmere, tudi mediji, ki dajejo poudarek na negativno. Ljudje so vedno več v stresu, anksioznosti, paniki, izčrpanosti.
Vedno več v umu, manj v čutenju. In tako izgubljeni. Ja, razum in logika tako zelo pomembni, a so hladni. Toplina se ustvari s čutenjem. V odnosu do sebe in drugih. Tako najdemo stik. S samo in drugimi. In tako prepoznamo, da si nismo tako zelo različni. Takrat se zgodi naravno povezovanje. Takrat izgine ali se vsaj zmanjša osamljenost. Nisi sam/-a.
Pomembno je, da govorimo o teh vsebinah in problematiki. Tako tudi mlajši vidijo, da niso sami. Da je to človeško. In predvsem, da lahko naredijo nekaj, da se počutijo bolje.
SPOMNI SE, NISI SAMA/-A:
- druženje s prijatelji; je zdravilno. Naj obveznosti ne zbrišejo teh stikov. To je neprecenljivo. Iskren pogovor, smeh, prijetni trenutki lahko naredijo dan ponovno poln.
- razvijanje veščin; urimo se v svojih veščinah, saj je to naše poslanstvo, darilo sebi in svetu. Takrat se počutimo izpopolnjeno in dvigujemo svojo energijo. Lahko so veščine, ki jih že poznamo, lahko se naučimo nekaj novega. Bodimo kot otroci, poskusimo. Morda ugotovimo, da nekaj ni nujno za nas, a bomo raziskovali in se razvijali.
družba domačih živali; ah živali so res ljubeča bitja, polna brezpogojne ljubezni. Vsak dan naredijo poln ljubezni in zagotovo poskrbijo, da je naše srce napolnjeno z ljubeznijo. Morda pa nimate pogojev, da bi imeli žival doma. Lahko skrbite za živali v zavetišču, ste prostovoljci. Ali le opazujete ptice na sprehodu, postavite ptičjo kletko. Morda pa hotel za žuželke. Že samo opazovanje živali polni srce.
- vpis na tečaje, delavnice; to se povezuje z razvijanjem veščin, spoznavanju novih ljudi in podobno mislečih. Pa seveda osebna in duhovna rast. Prebuditev strasti in notranjega ognja. Prejmete navdih in dvigne se radost v vašem srcu.
- prebuditev poslanstva; nikoli ni prepozno, da sledite svojemu poslanstvu. Ko ne sledimo sebi ali temu k čemur hrepeni naše srce, začnemo ugašati. Ni več žara, ni veselja. Pojdimo v ta notranji prostor in opazujmo, kaj je naše darilo. Kaj je tisto, kar nam je bilo morda položeno že z rojstvom. Kje zaživimo? Ko počnemo nekaj s srčno predanostjo se praznina, ki jo lahko drugače čutimo, začne polniti s toplino, ljubeznijo, mirom.
- individualni pogovor; velikokrat pa je dobro vzpostaviti stik z inspirativno osebo. Si poklonimo tako čas zase. Coach nas usmerja, da pridemo lažje v stik s srcem. Poslanstvom. V energiji sočutja, podpore, motivacije. Morda tudi lažje prepoznate, kjer se ” ciklate”, kaj je karmično, kaj ni vaše in ste prejeli od prednikov. Tak raziskovalni pogovor je neprecenljiv. Predvsem pa velikokrat močno podpre preboj in napolni z energijo.
In morda še najpomembneje. Takrat, ko čutiš praznino, se spomni, da bo tudi to minilo. Ne bežimo stran od teh neprijetnih občutkov. Tam se namreč skrivajo tudi odgovori. Morda le to, vzemi si čas zase. Vsemi si čas za inspiracijo, počitek, spontan smeh. In saj veš, nisi sam/-a. V družbi je lažje. Tam, kjer se počutiš, da si lahko ti, res ti.