Nikoli, ampak res nikoli ne govorite in ne delajte stvari, če jih ne mislite resno.
Ne grozite z odhodom in ne pakirajte, če tega ne mislite resno in za vedno. Ne postavljajte oseb pred vrata, dokler niste prepričani, da te osebe ne želite imeti več v svojem življenju.
Ne odločajte se v afektu.
Pred leti sem veliko brala spletne forume.
Anonimno ljudje veliko razkrijejo o sebi. Počutila sem se, kot da sem našla skrinjo z zakladom. Njihova prepričanja, misli, občutenja so bili pravi biseri.
Komunikacija je bila drugačna kot danes, saj takrat nismo bili navajeni anonimnosti in šele z leti so ljudje komentarje začeli uporabljati za ventil lastnih frustracij.
Spomnim se zgodbe mladega para z dvema malima otrokoma. Mož je vsako soboto šel s prijatelji ven, njej to ni bilo všeč, saj je pričakovala, da se bo kot oče in mož temu odpovedal. Neko soboto ji je zavrelo, ker ga ob enajstih zvečer še ni bilo domov, spakirala je dva kovčka z njegovimi oblačili, ju postavila pred vrata, zaklenila in pustila ključ v ključavnici. Domov je prišel ob enih ponoči, zvonil, ni mu odprla.
Tri tedne po tem dogodku je pisala obupana na forum.
Mož je tisto noč odšel spat k staršem in tam je tudi ostal. Rekel ji je, da ga je kot psa postavila pred vrata in da se ne misli vrniti in se hoče ločiti. Ona je pisala, da ni mislila resno, da ga je želela le strezniti, da spremeni svoje obnašanje in po njenih merili postane odgovoren mož in oče. Da ne more ostati sama z dvema majhnima otrokoma.
Ne vem, kako se je zgodba končala.
Ne vem, kakšen je bil prej odnos med njima.
Predvidevam, da ne najboljši in morda tudi zaradi obremenjenosti odtujen. Zaradi odtujenosti sta bila na poti k razvezi, vendar sta še vedno imela možnost, da zakon popravita.
Zakon lahko popravljate edino, če še vedno živita skupaj, skupaj skrbita za družino, se skupaj zbujata in skupaj zaspita.
V treh tednih ločenega življenja se zamere, jeza, ponižanje, strah tako zarežejo v vse celice telesa, da imate vsaj stokrat več dela in malo možnosti, da zakon zakrpate.
Zato ne delajte in se ne odločajte v afektu.
Po razvezi je treba živeti naprej.
Takrat pride nova zmešnjava čustev. Prizadet ego, občutek krivde, jeza, ranjeno srce, strah pred prihodnostjo, osamljenost naredijo sliko, ki ni realna.
Ne morete naprej, ker vas je tako prizadel in zmečete vse moške ali ženske v isti koš. Postanete zajedljivi, sarkastični, manipulativni … ne zaupate več nikomur.
Ne morete naprej, ker obžalujete svoje dejanje.
On ali ona naenkrat postaneta boljše, kot sta v resnici bila, spominjate se samo vsega lepega in še tu pretiravate, da je še lepše, ko gledate druge pare, si mislite, tako bi lahko bila midva, če ne bi … Nihče drug ali druga ni več dobre ali dobra, ker v vsakemu iščete njega ali njo.
Če ali ko se odločite za razvezo, se odločite po tehtnem premisleku, ko ste umirjeni. Vprašajte se, ali ste res pripravljeni živeti brez njega ali nje. Poglejte, če je v vaši glavi in odstranite ga/jo najprej iz glave.
Kar boste občutili, bo dober pokazatelj, pri čem pravzaprav ste.
Ne prenaglite se, ne izgubljate časa, ker ta čas rabite za pravo odločitev, da boste po ločitvi lahko življenje nadaljevali in ne ostali v preteklosti.
Nikoli, ampak res nikoli.
inspiracije