Prijatelj je porabil ogromno časa in energije s tem, ko je skušal spreminjati prijatelje, s katerimi je preživljal svoj čas. Sam je začel jesti vegetarijansko, skušal je nehati popivati in kaditi, ni pa bil pripravljen spremeniti okolja. Naivno je menil, da bo spremenil prijatelje. Neumnost. Na račun tega je prišlo med njimi večkrat do konflikta, nekajkrat celo do nasilja in pretepa. Njemu pa je zmanjkovalo volje in entuziazma za čisto življenje, saj se nalezeš okusa, želj, ambicij in kvalitet tistih, s katerimi preživljaš svoj čas. Zaradi navezanosti na isti krog ljudi tako še danes ne more narediti pravih korakov naprej.
Ta, ki naj bi bil s teboj – bo ob tebi. Drugi bodo odšli.
Nikdar si ne bi smeli izbirati ljudi, ki jim bomo 'pomagali'. Lepo je, da si želiš dobro prakso in praktične novosti deliti z drugimi, toda spoštuj njihovo svobodno voljo, kajti sami verjetno nimajo želje po takem znanju ali kakršnihkoli spremembah, sicer bi vprašali in to iskali. Toda vedi, da nekje obstajajo ljudje, ki potrebujejo in iščejo prav to, kar znaš in imaš ti. Daj vse od sebe pri vseh, ki ti jih prinese življenje, ne bodi pa ta, ki bo nadzoroval to, komu bo dal kaj.
Če je tvoja sreča odvisna od nečesa, kar počne nekdo drug, potem imam občutek, da imaš – ali pa boš kmalu imel – težavo. Živi in pusti živeti.
Raje kot da spreminjaš bližnje, se daj iskreno na razpolago življenju, ki bo tako ali drugače pripravilo tak aranžma (skozi sveže ideje in navdih, nova poznanstva in priložnosti), da boš lahko vse, kar bi rad/-a delil/-a, predal/-a in izmenjal/-a s tistimi, ki to iščejo in potrebujejo. Ustanovi društvo, zavod ali center, kjer se družijo podobno misleči, toda ne misli, da boš ti selektor pri tem, komu in kaj boš predal/-a. Nauči se biti dobro orodje, poštar. Manj ko boš pri tem v ospredje rinil/-a sebe in bolj ko boš želel/-a vedno poslušati intuicijo ter delati tisto, kar je treba in prav – bolj opolnomočen/-a in uspešen/-na boš pri vsem, kar počneš. V pravi izmenjavi ena plus ena ni dve, ampak 11, vsak dan pa postane prava avantura.
»Ko razumeš, kako malo nadzora imaš nad življenji drugih ljudi, veliko lažje dojameš, da ne moreš reševati ljudi; lahko jih imaš le rad/-a.« Anais Nin
Daleč najteže od vsega pa je spreminjati ravno domače. Že Jezus Kristus je povedal, da ni mogoče biti pridigar v domačem kraju, zato je dobro vedeti, da so domači (še posebej starši) in prijatelji v resnici zadnje osebe na svetu, ki naj bi jim kakorkoli skušali predajati karkoli, če za to ni zanimanja ali pa iskrenega vprašanja. Prav tako je precej verjetno, da vam bodo prej postavili spomenik ali pa vam dali vsaj plemenit častni naziv, preden vas bodo potrdili za avtoriteto z določenega področja, ki njim morda ni tako blizu. Želja po tem, da bi najraje 'pomagali' in spreminjali ravno domače, je globlje povezana z – egoizmom. Kako to? Ker bi radi domačim ali prijateljem pomagali tudi zato, da bi lahko z njim uživali v pogovorih in aktivnostih, povezanih s tem, kar je všeč tudi nam.
Mahabharata je polna čudovitih zgodb, modrosti in načel leadershipa, iz katere so se učili tako Henry Kissinger kot Barack Obama in drugi.
Krišna v Mahabharati pokaže, kako naj bi se vedli do ljudi okrog sebe. Vsakemu se je namreč pokazal v takšni luči, v kakršni ga je želel videti. Mama Yašoda ga je videla kot sina, zato se je do nje tako tudi vedel. Pandave so ga videli kot prijatelja, zato jim je tako tudi vračal. Prebivalci Dvarake so ga videli kot kralja, zato je kot tak tudi skrbel zanje, Šišupala pa ga ni maral videti oz. ga je videl kot sovražnika, zato mu Krišna nalašč ni hodil pred oči.
Vsakemu od nas je od zgoraj dana svobodna volja (znotraj zakonov narave), niti Bog osebno se namreč neposredno, proti naši volji, ne vmešava v naše početje. Kdo smo torej mi, da se postavljamo nad njega in na silo, četudi dobronamerno, posegamo v delovanje drugih?
Nisem te prišel učit. Prišel sem te imet rad. Ljubezen te bo učila.
inspiracije