Navezanost je občutje povezanosti, je čustveno doživljanje oseb in predmetov.
Navezani smo lahko na posest, hišo, stanovanje, kraj, v katerem živimo … navezani smo na spomine in spominke, predmete, ki nas spominjajo na preteklost, darila, ki nas spomnijo na prijetna doživetja … Navezani smo lahko na vsakodnevne predmete, ki logično nimajo nobene čustvene vrednosti, a jih vseeno ne zavržemo.
Ljudje shranjujejo predmete, ki so že neuporabni, v skrajnem primeru shranjujejo vse.
Ne morejo se ločiti niti od smeti in tako njihov dom postane do vrha natrpan s kramo, smetmi in je za bivanje neprimerno.
Pravimo: »Ta je čudak. Fuj, kako lahko živi v takšnem. Vse smrdi.« In se zgražamo. Obsojamo. »Ogabno. Morali bi ga odpeljati v norišnico. Ali pa nekam, kamorkoli že, da ga ne bi videl nikoli več in ne bi vedel zanj.«
A to je le viden del skrajne navezanosti na predmete.
Navezanost, ki je v nezavednem povezana z varnostjo. Razumsko, logično: »V takem se na da živeti. Ni primerno.« V nezavednem: »Na varnem si, vse je v redu. Ničesar ne zavrži, ker je to del tebe. Če vržeš stran, boš vrgel stran del sebe. Izgubil boš. To je tvoje. To si ti. Več kot imaš, boljši si, varnejši si …«
To je podzavest.
Teh stavkov ne slišimo, take stavke čutimo.
Takoj, ko je pomislimo ali nam nekdo predlaga, da bi nekaj vrgli stran, se podzavest odzove. Čutimo in občutimo nelagodje, strah, včasih paniko … skratka neugodje, zato se upremo. Z vso silo.
Zato so ti ljudje lahko zelo nasilni. Branijo svojo varnost. Branijo svoj obstoj. Branijo svoje življenje. Branijo se. In mi ne razumemo.
Ne razumemo, ker je naš svet drugačen.
Mi pospravljamo in imamo pospravljeno. A smo morda navezani na druge stvari ali ljudi.
inspiracije