Ne glede na okoliščine in koliko odpora, težav, izzivov in trenj morda izkušamo v danem trenutku, je v ozadju vedno že sproščenost, lahkost, tok, pretočnost, preprostost ali potencial neomejenega gibanja. Oziroma z drugimi besedami, ves odpor je le na površju.
Najbolj prevladujoča oblika odpora je, oziroma ves odpor izvira iz prepričanja, da smo posameznik, ki je ločen od drugih in od sveta. Do stopnje, do katere verjamemo, da smo ločeni posameznik, do te stopnje se počutimo, kot da se moramo upirati življenjskim doživetjem. Čutimo, da moramo nasprotovati vsemu, kar se pojavi v danem trenutku. In bolj, ko to počnemo, bolj čutimo, da nimamo nadzora in bolj čutimo, da smo ločeni.
Z izpuščanjem tega občutka, da smo ločeni posameznik, se samodejno in naravno prične raztapljati tudi občutek odpora.
Nekaj definicij odpora
- Odpor je, kadar nismo docela predani temu, kar počnemo
- Odpor je, kadar se, v kaj silimo in obenem znotraj sebe temu govorimo “ne”
- Raba besed “vedno” in “nikoli”, je znak odpora
- Odpor je občutek zavračanja sedanjosti in želja, da bi spremenili preteklost
- Odpor je nasprotovanje resnični ali namišljeni sili
- Odpor je potiskanje proti svetu
- Odpor je, kadar se umikamo temu, kar doživljamo
- Odpor je, kadar govorimo “ne morem, ne vem kako”
- Odpor je, kadar smo neodločni, da bi nekaj naredili ali ne
- Odpor je, kar drži skupaj vse omejitve
- Odpor je le sopomenka za željo po nadzoru
Odpor se pojavi, ker napačno zaznavamo, kaj smo. Kadar mislimo, da je svet sovražen do nas, čutimo potrebo, da se upiramo. Kadar mislimo, da so drugi ljudje tujci, čutimo potrebo, da se jim upiramo. Kadar mislimo, da nam naše telo vedno ne služi primerno, čutimo potrebo, da se upiramo.
Vse to se pojavi zaradi napačne zaznave, kdo ali kaj smo. Ko pričnemo prepoznavati, da mi nismo ločeni posameznik v navidezno sovražnem svetu, potreba po odporu odpade.
Odpora pogosto ne opazimo, ker smo nanj tako močno navajeni. Koristno je, da smo pozorni na odpor in da se naučimo prepoznavati situacije, ki v nas sprožajo občutek odpora oziroma upiranje in obenem ta odpor tudi s pomočjo postopkov metode Sedona izpuščati. Obenem je dobro biti pozoren, kje odpora ni in je že občutek toka in lahkosti.
Pogosto se upiramo zato, ker verjamemo, da nas upiranje varuje. Narobe predpostavljamo, da nas občutek odpora nekako ščiti pred škodo.
Vendar, ko izpustimo odpor, odkrijemo, da odpora ne potrebujemo, da nam ni potrebno potiskati nazaj. Kadar se ne počutimo ločenega od drugih, občutek upiranja izgine. To je le prepričanje ali program, ki temelji na preteklosti in ki nima nobene povezave s tem, kar v danem trenutku je. Odpor ali upiranje nas zagotovo ne varuje.
Nekaj primerov do česa vse čutimo odpor
Odpor čutimo:
- do telesa in telesnih izzivov
- do uma
- do odnosov
- do navad
- do denarja
- do močne svetlobe, hrupa ali drugih dražljajev
- do naših prizadevanj in ciljev
- do minevanja časa
- do ljubezni
- do bivanja samega
- do stvari, ki jih imamo radi in v njih uživamo
- in celo do sreče
Če smo res iskreni do sebe ali pogledamo na kogarkoli v življenju, je tisto, kar vsi iščemo v vsakem svojem dejanju, sreča.
Če imamo dobro definicijo sreče, jo iščemo tam, kjer je – v nas samih. Če imamo rahlo popačeno definicijo sreče, jo iščemo povsod, kjer je ni, oziroma nekje zunaj v svetu v drugih ljudeh, krajih, stvareh ali aktivnostih. Vendar prav vsi želimo srečo in jo iščemo v vsakem našem dejanju. Tako je iskanje sreče, kjer je ni, le odpor do sreče.
Z izpuščanjem odpora in prepoznavanjem tega, kar resnično smo, se prične odpor samodejno raztapljati in tudi pričnemo prepoznavati, da smo mi sami vir sreče, da smo že tisto, kar običajno nevede iščemo, da smo že bivanje, da smo pravzaprav že svobodni od odpora.
inspiracije