Tokrat ponovno odpiramo temo s področja izdelave mila. Govorili bomo o težavah, ki se lahko pojavijo pri izdelavi trdega mila. Razlogi so lahko sila različni: napak v receptu, slaba koncentracija, preveč ene ali druge sestavine, napačen postopek izoliranja, neustrezna sestavina ipd.
V prvem delu so bile omenjene napake, ki so vezane predvsem na napačno količino nekaterih sestavin.
»Sluzasto« milo
Oljčno olje je sicer odlična sestavin za izdelavo mila. Naredi blago milo, ustrezne trdote, ki se tudi malo peni. Vendar pa po drugi strani naredi tudi »sluzasto« milo. Da ne bo pomote: tako milo je čisto primerno za uporabo, le malce bolj hitro se porablja. Da to tega ne pride je potrebno kombinirati različne maščobe in upoštevati podatke o maščobnih kislinah. Nekako idealno razmerje je pol:pol, torej pol nasičenih in pol nenasičenih maščobnih kislin.
Milo je preveč mehko, ne da se ga rezati
Če je milo potem, ko ga vzamemo iz kalupa, da bi ga narezali na ustrezna kose, še vedno mehko, se ne reže lepo in se lepi na rezilo, ga moramo pustiti, da še nekaj dni (lahko tudi tednov) zori in ga nato narežemo. Težava lahko izhaja in uporabljanih maščob, prevelike količine vode ipd.
Milo se ne zgosti
To se pogosto zgodi, kadar so v receptu uporabljena t.i. mehka olja (npr. sončnično olje). Ko vse sestavine zmešamo se masa ne začne gostiti. Potrebno je nekaj potrpljenja in mešanja in milna masa bo slej ko prej prešla v obliko podobno medu. Tako milo praviloma potrebuje tudi daljši čas zorenja.
Mila se ne da vliti v kalupe, je pregosto
To je zato, ker se je začelo prehitro zgoščevati in ga ne moremo več vlivati, lahko ga samo nekako naložimo v kalupe. To se seveda pozna potem pri strukturi mila. Do prehitrega zgoščevanja pride zaradi prevelike količine trdih maščob, še posebej, če smo istočasno dodali premalo vode. Milo je vseeno primerno za uporabo, le izgleda ne ravno najlepše.
inspiracije