To je tema, ki me zanima in se z njo srečujem vsakodnevno. Čeprav prihajam iz enega najbolj poseljenih mest na svetu, Hongkonga, kjer so ljudje pod velikim finančnim pritiskom, njihov delovni urnik je daljši kot evropski, je odstotek tistih, ki trpijo za depresijo ali anksioznostjo, veliko manjši kot tu v mirni, zeleni državici v Evropi. Poskušam preučiti razloge. Izbira je zagotovo eden izmed njih, saj gre najbrž večina ljudi z motnjami v razpoloženju v Hongkongu do psihiatra ali svetovalca. Drugi razlog je, da se preprosto pogovarjajo o nespečnosti ali splošni utrujenosti, ne da bi se dotaknili teme depresije, saj je to še vedno nekakšen tabu in znak šibke družbe. Ampak vseeno, kar nekaj časa sem delala na oddelku za psihiatrijo Univerze v Hongkongu in se srečevala s številnimi duševno bolnimi in klinično depresivnimi ljudmi. Ti ljudje pa so precej drugačni od večine mojih slovenskih pacientov. Mučile so jih samomorilne misli, paranoja, hude nespečnosti, težka in zapletena osebna življenja ... Veliko Slovencev, kot vidim, je aktivnih, s srečnimi družinami, vlada bolje poskrbi za socialni vidik družbe, živijo v stanovanjih, obdani z naravno. V Hongkongu prav taka skupina ljudi ne spada med tiste rizične, ki bi lahko imeli težave z duševnim zdravjem.
V dveh letih sem z opazovanjem prišla do ugotovitev in možnih krivcev: prehranjevalne navade in prekomerna športna aktivnost.
Od koder prihajam, imamo zelo natančno časovno razporeditev in vsebino obrokov. Zajtrk naj bi bil vedno med 6.00 in 9.00 uro, kosilo med 12.00 in 14.00 in večerja med 18.00 in 20.00. Večina obrokov je kuhanih toplih, npr. pečeni rezanci ali riževa juha za zajtrk, kosilo in večerja pa sta si podobna, riž, zelenjava in meso. Sladice niso del obroka, ampak bolj prigrizek. Občasno se je sladko pecivo, recimo buhtlji za zajtrk, ali pa po okusu sladka juha za kosilo ali večerjo (ampak pripravljena iz zelenjave). Tako si lahko predstavljate, kaj je bil moj prvi kulturni šok, ko sem prišla v Slovenijo – prehranjevalne navade. Veliko Slovencev se prehranjuje glede na službeni urnik, tako večina je zajtrk zgodaj zjutraj, malico okoli 10.00 in še en obrok okoli 16.00 ali kasneje. Glede na biološko uro TKM sistema želodca in malega črevesja nadzorujeta telo med 7.00 in 9.00 ter 12.00 in 13.00, takrat je tudi optimalen čas za prebavo in absorpcijo. Uživanje hrane ob manj primerni uri za telo seveda ne bo takoj povzročilo težav. Predstavljajte pa si, da obdelujete vrt, sadite/sejete v napačnem mesecu; ali dobite na koncu enak pridelek, kot če bi to naredili v primernem času?
Tudi v izbiri hrane je velika razlika med Slovenci in prebivalci Hongkonga (in na splošno LRK). Že od malega sem bila naučena, da ne smemo jesti preveč surove oz. nekuhane hrane. V sodobni prehrambeni miselnosti in znanosti pravijo, da hrana ohrani največ hranil, kadar je surova, saj temperatura in kuhanje lahko škodujeta ali uničita strukturo in hranilne vrednosti. Ne dvomim, da strokovnjaki za prehrano vedo veliko in najbolje o dejstvih in strukturi hrane. Kot izvajalka TKM pa se bojim, da imamo drugačne poglede na to. TKM obravnava naravo hrane in odziv človeka nanjo, medtem ko znanost temelji na uporabi mehanskih, kemičnih metod, meritev za razumevanje sestave, strukture snovi. Z drugimi besedami, znanost se osredotoča na zunanje in strukturne zadeve, TKM pa se osredotoča na notranje spremembe in interakcije med naravami. Lahko primerjamo hranilne snovi z denarjem. Veliko je hranilne vrednosti v hrani, tako kot je veliko denarja na banki. Ali to pomeni, da če je več denarja v banki, mimo katere greste, boste tudi vi imeli posledično več denarja? Sliši se čudno, kajne? Jesti več hrane z visoko hranilno vrednostjo ne pomeni nujno, da v telo vnašamo uporabno energijo. Več o dojemanju zdrave prehrane lahko preberete na tej povezavi.
V našem telesu obstajajo energijske enote, ki podpirajo običajne funkcije. Prav tako obstajajo različna področja v našem telesu, ki so odgovorna za določene funkcije. Tradicionalna kitajska filozofija misli, da je naše telo kot vlada ali ogromno podjetje. Sistem srca je vodilni cesar, šef, odgovoren za duhovnost in um, medtem ko sta želodec in vranica odgovorna za 'prihodke', sistem ledvic pa je zadolžen za varčevanje. Ko povežemo vse točke v celoto, dobimo jasno sliko. Anksioznost je zgolj stanje izčrpanosti, ki prizadene sistem srca in s tem duševnost in um. Izčrpanost, ki ga povzročijo majhen vnos energije (dieta za izgubo teže, dieta z manj ogljikovimi hidrati ali nepravilno vegetarijansko prehranjevanje), prekomerna poraba energije (pretirana ali neustrezna telesna vadba) ali slabo ohranjanje energije v telesu (genetika ali dolgotrajno pomanjkanje energije).
Ko odkrijemo pravi razlog, lahko iščemo pravo zdravilo. Večini mojih strank se je razpoloženje uravnovesilo in izboljšalo takoj, ko smo povečali vnos energije. Težji primeri potrebujejo dodatno okrepitev sistema ledvic. Največji izziv pa je vedno čas. Nekdo, ki je v izredno tesnobnem stanju, nima dovolj moči za odločnost sistema srca, da bi sledili celotnemu zdravljenju. Mislim, da je pomembno deliti moje ugotovitve. Če opazite težave v razpoloženju ali anksioznost pri prijateljih, družinskih članih, je lažje najprej opozoriti na prehrano in poiskati pomoč.
inspiracije