Mladi in duševno zdravje

INTERVJU: Andrej Pešec, avtor projekta Znanje za življenje

Andreja Pešca, politologa je osebno dozorevanje in številne življenjske izkušnje poneslo v raziskovanje medosebnih odnosov, čustev, duševnega zdravja, umetnosti vzgoje,… Deluje kot predavatelj, svetovalec, trener in sodeluje z več 100 organizacijami po Sloveniji. Predavanja so polna življenjskih primerov in osebnih izkušenj, starodavnih modrosti in motivacijske filozofije.   

Na svoji spletni strani Znanje za življenje zapiše: »V dijaških in študijskih letih sem dobro spoznal svet pasti in izzivov, ki danes čakajo mlade, tako mi osebne večletne izkušnje pomagajo pri preventivnem delovanju na področju navad, odgovornih odnosov, ki delujejo, odvisnosti in poklicne usmeritve.«

Z njim smo se pogovarjali o temi letošnjega svetovnega dne duševnega zdravja - mladih in duševnem zdravju v spreminjajočem se svetu.

Vodilna tema letošnjega svetovnega dne duševnega zdravja je mladi in duševno zdravje v spreminjajočem se svetu. Kateri so največji izzivi za mlade v današnjem svetu in kako naj se mladi izognejo pastem današnje družbe?

Največji izziv v sodobnem svetu je biti srečen. Mladi podobno, kot vsi mi, iščejo srečo, le metode imajo nekoliko drugačne od nas. Sodobne družine so nekakšni socialni zločin, kjer nihče ne dobi tega, kar potrebuje. Najbolj to prizadene otroke in mlade. Družina mora (p)ostati čvrsta celica planeta. Če je bolna celica, je bolno vse telo.

Pastem se lahko izognejo tako, da smiselno uporabljajo inteligenco in prevzamejo odgovornost za svoje življenje. Odgovornost je najlaže prevzeti, če ti nekdo pokaže zakaj, kako in čemu. Pastem se izogneš tako, da se jih zaveš in razvijaš višji okus. Dostop imajo do praktično vsega, kar svet ponuja, na mladih pa je, da iz svojega življenja naredijo največ, kar lahko. Številni prihajajo iz zelo nefunkcionalnih družin, no z vztrajnostjo in aktivno potrpežljivostjo je vse mogoče. Živijo v svetu neštetih priložnostih, kjer jim je dostopno vse, kar pa je mogoče bodisi uporabiti bodisi zlorabiti. Želja je izjemno močna sila; življenje tistega, ki jih smiselno usmerja, postane prava mala avantura.

Vedno več mladih se sooča s stresom, prav tako naraščajo duševne stiske in motnje med otroci in mladostniki. Kako opolnomočiti mlade za uspešno spopadanje z vsakdanjimi izzivi?

Za začetek otrokom predajmo razumevanje, da ne stres ne strah sama po sebi nista slaba, saj nas stalno usmerjata k zdravorazumskim spremembam in naši optimalni liniji. Pokažeta nam, da je treba spremeniti bodisi delovanje bodisi razmišljanje, najpogosteje pa oboje. Opolnomočili jih bomo tako, da jih z lastnim primerom pripravimo na vse, kar jih čaka v življenju, kar je mogoče edino tako, da sami živimo odgovorno na vseh področjih. To pomeni polaganje vseh preizkusov, s katerimi se srečamo. Življenje ne služi zgolj ležanju na plaži, ampak predvsem učenju in razvoju. Ne učenju periodnih sistemov, zgodovine in integralov ampak predvsem razvoju pravih božanskih kvalitet, samorealizacije in delovanja za dobrobit vseh. Treba ga je sprejeti takšno, kakršno je in ne takšno, kakršno bi mi radi, da je.

Zavedati pa se je treba nečesa: ljudje stalno zadovoljujemo potrebe telesa, ignoriramo pa naši edini duševni potrebi: ljubiti in biti ljubljen. Zdravilo za to pa so odnosi. Kvalitetni, osebni in iskreni odnosi na vseh nivojih; odnos do sebe, do drugih in do življenja, narave, vesolja, Boga.

Kaj je bila prelomnica v vašem življenju za odločitev raziskovanja odnosov, čustev in duševnega zdravja?

V določeni točki življenja sem dobil vse, kar sem smatral, da potrebujem in želim, no presenečen sem dojel, da sem frustriran, kot še ne. Živel sem v Portorožu ob morju, delal sem od doma, ničesar materialnega mi ni manjkalo, v sebi pa sem bil zelo nesrečen. Občutek sem imel, da živim zaman. Življenje ni imelo pravega oz. nobenega pravega smisla, tudi odnosi z ljudmi okrog mene so bili daleč od idealnih.

Ogromno spremembo sem doživel, ko sem naletel na učenja dr. O.G. Torsunova in vedske modrosti, ki so mi povsem spremenili pogled na odnose in na svet. Življenje je dobilo rdečo nit, problemi so postali izzivi, v znanje, s katerim sem prišel v stik, pa sem dobil močno zaupanje in vero, saj se je vse, kar sem prebral, slišal in testiral, pokazalo za izjemno uporabno v praksi. Kot bi dobil navodila za uporabo za ravnanje s čustvi, odnosi in življenjem, tako vse to z zadovoljstvom redno poglabljam in posodabljam, vse, kar pa sem dobil, delim dalje.

Kako sta povezana sreča, po kateri hlepimo mladi in starejši ter trenutni užitek, ki ga prinašajo odvisnosti in novodobni način življenja, poln trenutnih zadovoljitev?

Sreča ni stanje, sreča je proces. Sreča in užitek sta si pogosto nasprotna. Hedonizem ni še nikogar osrečil, ravno obratno. Številni hipiji v 60ih letih prejšnjega stoletja in mnoge glasbene in filmske zvezde s primerom kažejo, da tako početje vodi v norost. Whitney Houston je recimo rekla: »Mene je pokopalo to, da mi nikdar na nič niso rekli ne.«

Telo ni nikdar zadovoljno; ne glede na to, koliko užitka mu daš, bo vedno želelo oz. zahtevalo več. Zanimiva je tudi povezava med telesnim uživanjem in razumom; bolj, kot pretiravaš s telesnim uživanjem, slabše ti deluje razum. Še posebej pri fantih, zato je še posebej njih treba vzgajati v duhu odrekanja in discipline. Seveda pa od njih ne moremo pričakovati nečesa, česar ne počnemo sami, tako smo spet pri tem, da je mladim najprej treba s primerom pokazati, kako to početi. Če bomo sami srečni, bomo lahko mlade navdihnili k marsičem, saj vsi hrepenimo po tem; če pa bomo sami nesrečni, se mladi od nas ne bodo želeli učiti.

Mladim je treba v praksi pokazati, da se sreča skriva v tem, da delaš tisto, kar resnično rad delaš, no ne le zase, ampak za vse. Najsrečnejši so tisti, ki so odkrili, kaj jih veseli, ter to sledili do te mere, da so postali najboljši v tem, ter to ponudili drugim. Sebičnost je humus za depresijo. Sreča je nekaj, brez česar nihče od nas ne zdrži, no razumeti je treba, kako do nje. Velik upor mladih prosti sodobnem načinu življenja je klic po popolnem vodstvu, usmeritvi.

Mladostniki in mladi so soočeni tudi z iskanjem svojega položaja v družbi. Kaj jim pomaga pri iskanju smisla?

Vse v naravi ima določeno funkcijo, vlogo, namen. Naivno je misliti, da svet oz. vsak od nas tega nima. Pravico do tega imamo, no resnično je škoda biti prikrajšan za resnični užitek, ki ga nudi smiselno življenje, samo zaradi lastne intelektualne lenobe.

Mlade učimo, da je vse nastalo iz kaosa, ter da vse vodi v kaos, vmes pa bi radi imeli popolno harmonijo, kar seveda ni mogoče. Dokler bomo sledili in učili to, da življenje nima smisla, smisla tudi ne bo imelo. Vsak od nas ima svoje točno določeno mesto v svetu. Nekaj, kar lahko stori le on(a). Dokler recimo sam nisem odkril, kje mi je mesto, sem užitek redno iskal v marihuani, pokru, stavah, alkoholu … Odkar pa delam to, kar resnično rad počnem, je vse odpadlo samo od sebe. V veliko pomoč je mladim lahko nekdo, ki je smisel našel, pri tem pa je povrhu še miren, uspešen, srečen in zadovoljen.

Vprašaj se: »Kaj bi počel, če bi vedel, da mi ne more spodleteti? Kaj bi počel, če bi ne bil vezan na uspeh, neuspeh? Kaj bi počel, če bi imel vsa mogoča sredstva?« Pri vsem tem pa upoštevaj, da ti gre življenje, narava, bog, kakor je komu trenutno bližje, vedno na roke. Naš izvor je naš največji dobronamernik. Odlično vprašanje, ki si ga lahko zastavimo, recimo je: »Zakaj sem jaz jaz, zakaj jaz nisem ti?« Ko začneš sestavljati mozaik življenja, prejmeš vse bistvene odgovore, ki jih potrebuješ.

Kaj je najpomembnejše, da starši predamo otrokom in kaj naj šolski sistem ponudi otrokom in mladostnikom, da bi le – ti znali ceniti same sebe in postali odgovorni odrasli? Kako naj mladi razvijajo odgovornost za svoje življenje in duševno zdravje?

Glavni nalogi vzgoje in izobraževanja sta: razviti značaj otroka in odkriti njegove inklinacije, talente, ter mu omogočiti razvoj v to smer, ob tem pa mu pomagati razumeti, da je naša naloga vedno narediti vse, kar lahko, ostalo pri vse ob pravem času, samo po sebi.

Samozavest in samopodoba sta močno povezana s tem, kaj počnemo. Če bi sam deloval recimo kot matematik, frizer ali fizik, bi bil skoraj zagotovo ena zelo frustrirana oseba z zelo nizko samopodobo, saj v tem preprosto nisem dober.

Šolstvo in sistem potrebuje velik remont, del katerega morajo biti: izjemno kvalificirani učitelji, praktično znanje za življenje, usmerjanje otrok skladno z njihovimi inklinacijami in učenje vsaj osnovnih univerzalnih duhovnih znanj. Duhovnost pa z drugimi besedami pomeni zdravi odnosi do sebe in vsega.

Tako sodobna znanost, kot vsa starodavna modrost uči enako: velja zakon akcije in reakcije, kar seješ, to žanješ. Odgovornost se razvija s tem, da sprejmemo dejstvo, da je vsak scenarist svojega življenja, s tem, da ima vsak scenarij tudi urednika. Prihajamo iz zelo različnih izhodišč, nekaterim je (bilo) resnično težko, no sami si izberemo, ali bomo pisali avanturo ali tragedijo, če se začnemo učiti iz preteklosti, delovati v sedanjosti, pripravljati na prihodnost in predvsem živeti najbolje, kar znamo tukaj, zdaj.

Čustva so pomemben del naših življenj, kako naj se mladi naučijo jih usmerjati in kakšna je pri tem vloga odraslih?

Vloga odraslih je v tem, da sami znamo usmerjati čustva ter da to otroke učimo od samega začetka, ko je učenje še preprosto.

Na čustva v največji meri vpliva naš sistem prepričanj, naše vrednote in pogled na svet. Nekdo, ki razume, da življenje ni naš privatni peskovnik, ampak živa učilnica, bo deležen neprimerno prijetnejših čustev, kot nekdo, ki skuša kontrolirati druge in svet.

Stres in strah nas skušata mobilizirati in nas pripraviti do tega, da se bolje pripravimo na življenje, da se znebimo odvisnosti od mnenja drugih, da si vzamemo več časa za sprostitev in počitek …  Nobeno čustvo ni slabo samo po sebi. Absolutno vsako se da in mora rafinirati. Strah v motivacijo in učenje; jezo nase v motivacijo in razumevanje, da vsi delamo napake; jezo na druge in sovraštvo v toleranco; zavist v učenje in razvoj …

Čustva so ena od funkcij našega uma (drugi dve sta misli in želje). Odločilno na um vplivajo čas, hrana, družba in vse, s čimer pridemo v stik. Bistveno za miren um je tudi jutranje zgodnje vstajanje in družba pozitivnih in preprostih ljudi. Sadje, zelenjava, žitarice, mleko in hrana pripravljena z ljubeznijo zelo blagodejno vplivajo na čustva. Alkohol, kajenje in tudi meso, ribe ter jajca se zelo odsvetujejo, saj vsebujejo energijo nasilja, kar se tako ali drugače prenaša na nas, ki to jemo, poleg vsega tega je meso eden glavnih vzrokov za številne bolezni, industrija, ki le to prideluje pa glavni onesnaževalec planeta.

Super metoda za zrelo čustovanje je tudi razumevanje, da nič ni samo po sebi ne dobro ne slabo. Je tako, kot je, na nas pa je, da za naprej iz kart, ki smo jih dobili, odigramo najbolje, kar se da. Da bo igra lažja, si je smiselno pomagati z dobro prakso drugih, znanje in modrosti.

Zdi se, da se veliko pogovarjamo o pravih vrednotah – spoštovanju, skrbi za duševno zdravje, miru, potrpežljivosti, dobrih medsebojnih odnosih, a velikokrat sledimo individualizmu in se pehamo za materialnimi dobrinami. Kje začeti, da bi te vrednote ponovno postale del nas in bi jih lahko prenesli na mlajše generacije?

Kje začeti? Pri sebi. J Spremeni sebi in spremenil boš svet. Marsikdo bi rad spreminjal svet, no vse to se začne s spremembo lastnega razmišljanja in delovanja. Posamezniki, ki so z zgledom pokazalo, kako živeti, še danes uživajo izjemen, večni status: Nikola Tesla, Martin Luther King, Šrila Prabhupada, Jezus Kristus … Zadovoljstvo je v vseh nas, no na to smo pozabili. Ničesar novega ne potrebujemo, le začeti moramo bolje razpolagati z vsem, kar nam je dano. Denar in materializem nista slaba sama po sebi; lažje je živeti, če imaš dovolj denarja, kot če si brez, no grozno pa je, ko postaneta cilj življenja.

Pred leti je dal učitelj dvema učencema nalogo, da na tržnici najdeta reči, s katerimi bosta čim bolj napolnila sobo, v kateri živita. Za to jima je dal na razpolago 10 eurov. Prvi se je vrnil s kupom železja, ki pa ni zasedlo več kot četrtino sobe. Drugi pa je učitelju na njegovo veliko presenečenje, stoječ pred sobo, rekel: »Učitelj, ostalo mi je še 7 eurov, tule so.« Učitelj je bil začuden. Vstopil je v sobo, kjer je na mizi zagledal gorečo čajno svečko, poleg nje pa dišečo palčko.

Učitelj je bil navdušen. »Sobe nisi napolnil le enkrat, ampak dvakrat. Enkrat z aromo, drugič s svetlobo. Bravo.«

Ali drži, da se v odnosih skriva naše zdravje?

Ruski psiholog dr. V.O. Ruzov je zapisal: »Vse, kar počnemo v življenju, so le igračke, s katerimi se zamotimo medtem, ko se učimo znanosti o odnosih.«

Moja že pokojna učiteljica je izjavila: »Zavedam se, da imam raka predvsem zato, ker ne morem odpustiti svoji materi, no ne morem preko tega.« Če se v odnosih stalno prepiramo, jezimo ali do koga gojimo zamere, s tem sami sebi uničujemo telo, saj vsaka misel v naše telo sprosti določene snovi. Zdrav urejen odnos do sebe, do drugih in do vsega, kar obstaja je ključ za zdravje in mir. To ne pomeni, da se bomo vedno vsi razumeli; seveda ne. Preprosto pomeni to, da se vsak dan znova vprašamo: »Kako lahko inteligentno doprinesem življenjem ljudi okrog mene in kaj me uči vse, kar se mi trenutno dogaja?« Ljubiti pomeni služiti, prelep pristop k vsakem odnosu pa je: »Kako bi se obnašal do nje(ga), če bi bil ves moj uspeh v življenju odvisen od odnosa do te osebe?«

Dobrota ni sirota, da pa boš vedel(a), kako ravnati s kom, spoznavaj znanost o odnosih; o odnosu do staršev, o dinamiki odnosov doma, na delovnem mestu, o vzgoji in delu z mladimi, o višji povezavi … To je največ, kar lahko storiš zase in za druge.

Vse dobro vsem, še naprej

avtor intervjuja: Rebeka Novak, Šent Trbovlje