Kdo je tvoj sovražnik? Um je tvoj sovražnik.
Nihče ti ne more škodovati bolj kot nepoučen um.
Kdo je tvoj prijatelj? Um je tvoj prijatelj. Nič ti ne more bolj pomagati izučen um, niti vaš ljubeči starši .
–Buddha
Kako naj opišem UM? Preprosto ga lahko imenujem kot glasnik nenehne spremembe. Netreniran, razpuščen in razpršen um, ki je skoraj vsem nam zelo dobro poznan, raznaša misli, čustva, slike, zgodbe, všečke in ne-všečke. Pripravlja načrte, akcije ter reakcije in seveda obžalovanja, sram. Neprestano se giblje. Poln besed, misli in spominov.
Ko se usedemo k meditacijski praksi začne z notranjim dialogom. Zdaj ga lahko končno opazujemo. Mogoče bo nekaj trenutkov postal in se naredil nevidnega. A kmalu se bo v zahvalo, ker je končno stopil na piedestal, pokazal kot mogočni obraz. Tisti, ki bo z mislimi, čustvi, razmišljanji v naprej in obžalovanji za nazaj preplavil mirne poljane našega namena, naše namere – želim malo miru.
Meditacija čuječnosti ni usmerjena k ustvarjanju in ohranjanju posebnega stanja. Uči nas usmerjati pozornost na sedanji trenutek, torej na to kar se dogaja ravno sedaj. Uči nas poiskati modro in sočutno razmerje, odnos do vseh sprememb, ki se dogajajo. V telesu, srcu in umu. Odnos do nas samih.
Um je kot vreme. Stalo se spreminja. Danes sije sonce, jutri bo mogoče nekaj oblakov, morda dež ali nevihta, sneg ali megla. Lahko ga primerjam tudi z letnimi časi – zima ni enaka pomladi, pomlad ne poletju in tako dalje. Pa vendar sledimo krogotoku letnih časov, brez pripomb – vsak ima svoje značilnosti. In te sprejemamo.
Tako lahko tudi umu sledimo – ljubeče in pozorno.
Z razvojem koncentracije, se umirimo in pričnemo ustvarjati pozornost – stabilno in trdno. Eden od načinov je pozornost na dih. Povežemo se s tokom zraka in spremljamo dogajanje. Kot nežni valovi na gladini morja. Dih nas poveže s telesom – postanemo eno z njim. Končno, kaj ne? Kolikokrat tekom dneva imate to čudovito priložnost – povezati se s svojim telesom v miri, z ljubečo pozornostjo?
Vztrajajte pri tem. Vsak dan si za nekaj časa privoščite to enkratno povezavo.
Sprva boste morda odnehali zelo hitro. Morda se boste spraševali o pravilnosti vaše vadbe. A vztrajnost in močna namera – prizadevanje in zavezanost k temu bo dajalo rezultate.
Sprva boste morda ogromno časa zapravili izgubljeni v mislih. Le kratek čas pa bo um miroval. Naslednjič bo razmišljanja manj. Um bo mirnejši.
Razvoj močne in trdne koncentracije prihaja z vadbo, ki namerno neguje notranjo mirnost. Spoznali boste, da um ne postane miren zaradi naprezanja in boja z njim. Miren postane zaradi spuščanja tesnobe in strahov prihodnosti, žalosti in zamer preteklosti ter naravne mirnosti sedanjega trenutka.
In ko bo um ponovno privlekel na plano svojo zgodbo – spustite jo, naj odide tako kot je prišla. Naj bo le oblak na modrem nebu vaše mirne zavesti.
inspiracije