Ostanimo še malo pri Loti in Tomažu...
Zgodba je izmišljena in dovolj šablonska, da se marsikdo najde v njej.
Vsi smo se že kdaj znašli v situaciji, kjer smo odreagirali burneje, kot bi jo ocenil nepristranski opazovalec.
Moj namen ni, da vam vsiljujem moja prepričanja ali da vam govorim, kaj je prav in kaj ne, kaj je ustrezno in kaj ne. Moj namen je, da vam pokažem, kako lahko sami poiščete vzroke in najete odgovore, če se vam v življenju na katerem področju kdaj zatakne.
Loti je načrtovala skupen konec tedna in če ne bi imela izkušnje zapuščanja, bi na novico o jadranju lahko odgovorila: »O, veselila sem se najinega vikenda, ampak saj lahko prestaviva za en teden.« Nepredelane energije preteklega dogodka pa so ob novici butnile na plan in povozile vsako drugačno misel.
Tudi začetni scenarij bi bil lahko drugačen.
Tomaž bi ob novici, da gre s prijateljicami v Španijo lahko rekel, da tako ne gre, da sta v resni vezi in da s prijateljicami nima kaj sama hoditi okoli. Če bi v nezavednem delu v Loti to naletelo na prepričanje, da je to dokaz ljubezni, bi ostala doma in bila srečna, da sedaj pa res ve, da jo ljubi. Če tega v njej ni, bi se že takrat precej sporekla, lahko razšla, lahko bi popustil eden ali drugi zaradi ljubega miru ali strahu pred izgubo in ustvaril zamero in dvom, ali ga ima res rada.
Loti bi se lahko sama odločila, da ne gre, a bi hkrati pričakovala, da bo ob podobnem dogodku enako storil tudi Tomaž, ne da bi se o tem pogovorila.
Bolj ko imata s partnerjem podobna prepričanja, podobne »dokaze« pripadnosti, ljubezni, manj turbulentno bo.
Nasprotja se privlačijo
Pravijo, da se nasprotja privlačijo. Je mamljivo, veliko se dogaja, le z leti postane lahko naporno. Zamerica na zamerico in postane velika, neodpustljiva zamera. Vse se dogaja v nezavednem, želja po vrnitvi udarca je v nezavednem, zato se včasih počutimo slabo in ne vemo točno zakaj in tega tudi zavestno ne moremo spremeniti.
Nezavedno ima tako močan vpliv, da z razumom ne pridemo skoraj nikamor.
Ko pride do nasprotij, lahko vztrajate pri svojem, lahko presodite ali je edino tako prav in zakaj je tako pomembno, da je tako.
- Zakaj mi je to tako pomembno?
- Kaj se mi zdi, da bi bilo, bi se zgodilo, bi občutil/a, če bi bilo drugače?
- Zakaj me je prizadelo?
- Kako se v sebi počutim?
- Kdaj se mi je nekaj podobnega že zgodilo …
Odgovori niso v meni, odgovori so v vas. Jaz vem, kaj je zame/za naju/za nas prav, kar ne pomeni, da bi to veljalo tudi za vas. Zato vam postavljam vprašanja.
Odgovori so v vas. Jaz vam jih lahko samo pomagam poiskati.
inspiracije