LJUBEZEN JE STVAR DUŠE, NE OSEBNOSTI
Pomislimo, nas v ljubezni pritegne oseba s podobno ali nasprotno osebnostjo? Z nasprotno, tako kaže praksa! Zakaj ljubezen ni združevanje moške in ženske osebnosti? Ker se nasprotja ne morejo združiti, vsaj miroljubno ne. Ko se naša zaljubljenost konča (in nič ni narobe, da se), potrebujemo nekaj, kar privlači obe osebnosti, da pomirita in osvobodita strahu pred lastnim propadom. Očitno je to nekaj, kar privlači osebnosti ljubimcev, da nadaljujeta s svojo ljubeznijo, globje kot njuni osebnosti. Je v njunih človeških dušah.
Začnimo najprej pri naši osebnosti. Ta nam v ljubezni gotovo želi najboljše, nas zaščititi! A vprašanje je, ali osebnost razume našo ljubezen in našega partnerja.
Kaj je osebnost? To so naša verovanja in prepričanja, naši uvidi/intuicija in misli, naše predstave in čustva. V ljubezni našo osebnost pritegne nasprotna osebnost, ne ista. Ista osebnost nas ne vznemirja, nas dolgočasi, iščemo nekaj, kar je drugačno, nas dopolnjuje! V ljubezni se privlačijo nasprotne sile, ne iste. In osebnost je sila!
A če se privlačijo nasprotja, kako pa lahko pričakujemo ljubeče partnerstvo, ko zaljubljenost mine? JOJ, JOJ, kako se bomo razumeli s partnerjem, ki ima drugačna prepričanja in verovanja, drugačne uvid in drugače razmišlja, ima drugačne predstave o svetu in drugače čustvuje!? Ni čudno, da so znane slovenske osebnosti pričele kar javno vzdihovati, da je bolje živeti sam kot v partnerstvu!
Ljubezen ni skrivnost osebnosti, je skrivnost duše. Iščemo isto dušo – se pravi, drugo polovico naše duše. Kako je to mogoče, ali nima vsak človek svoje duše? Ima, ima! A to je človeška duša, ki še ni prava.
Zdaj se pospešeno razkriva skozi Deo kanal ljubezni, da je vsakdo polovica nastajajoče duše, prave duše kot višjega bitja. Duša je višja oblika življenja, v katero se skuša razviti vsak človek. Podobno kot je živali človek in rastlini žival, je človeku duša. Človek se skozi inkarnacije ljubezensko združuje s svojo drugo polovico, in če je ljubezni dovolj, se združita in se preobrazita v višje bitje, dušo.
Katera polovica duše smo, to pokaže naš srčni spol, ne fizični! Srčni spol je novo odkritje, pravimo mu tudi osnovni spol skozi naše človeške inkarnacije. Danes ima kar polovica ljudi drugačen fizični spol kot srčni. Torej, polovica žensk so moški v ženskih telesih, polovica moških so ženske v moških telesih, a to je že druga zgodba. Kako lahko izvemo za svoj srčni spol? zaenkrat tako, da Keman vpraša za nas Očeta, ki ljubi v Deo kanal ljubezni.
Ko se zaljubimo, se zaljubimo v osebo, ki je druga polovica duše, v katero se razvijamo skozi ljubezensko združevanje z njo. Ista duša - ista zavest! Ta oseba je le ena – naš dušni par(tner)!
Seveda se lahko zaljubimo v osebe, ki nas spominjajo na naš dušni par. To ni spomin naše osebnosti, je spomin naše človeške duše na ljubezensko bližino z drugo polovico v prejšnjih življenjih. Spominjajo nas, ker imajo njegove lastnosti. Če so to tudi dušne lastnosti, je ta oseba verjetno naša sorodna duša (naš starš ali otrok iz vsaj enega preteklih inkarnacij). Kaj so dušnelastnosti? To je občutek bližine, domačnosti v srcu, občutek nežnega srčnega posedovanja. Sorodna duša je najboljši nadomestek za dušnega partnerja, če z njim ne moremo v partnerstvo.
Če pa nas na našega dušnega partnerja spominjajo le osebnostne lastnosti ali telesne, je ta oseba verjetno naša karmična duša – sorodnik (brat, dedek…), ljubezenski partner (zakonski, ljubimec) ali prijatelj iz preteklih inkarnacij, ali pa je duša po sili življenja – prvo srečanje v človeških inkarnacijah.
Duše, ki so nam karmične in po sili življenja, niso primerna za dušno zvezo. Takšni partnerji se ne morejo globje povezati, ker jih ne veže ista ali podobna zavest iste ali sorodne duše. Brez iste zavesti ni poistovetenja, ni bližine – in težje mu je odpustiti njegovo drugačnost, njemu pa našo. Različnosti v osebnosti pa so, morajo biti, ker osebnost je sila, ki jo privlači nasprotje, tako kot telo, ki ga privlači nasprotno telo.
Torej, ljubezen ni narejena za združevanje osebnosti! Ljubezen je združevanje moške in ženske polovice v isti duši, ali tudi združevanje moške in ženske polovice dveh sorodnih duš. kar iščemo, ni ista osebnost, ampak bližina, občutek domačnosti, nežnega srčnega posedovanja –
ista ali sorodna zavest! Združena v zavesti lahko partnerja premagujeta nasprotja svojih nasprotnih osebnosti, ki nas sprva privlačijo, nato pa odbijajo, pa znova privlačijo, in znova odbijajo itd..
To je dobra novica za rešitev ljubezenskih težav! Zdi se, da ne drži več, da je ljubezen slepa! Ne more biti več, če iščemo pravo ljubezen! Ki je združevanje v isti zavesti, ne le telesno in osebnostno sproščanje. Ki nas ne more izpolniti, ker sta osebnost in telo sta samo pripomočka duše. Duša je ta, ki ji je namenjeno združevanje, z namenom lastnega rojevanja in hkrati širjenja zavesti ljubezni v materijo človeškega sveta.
Napočil je čas, ko je Oče, ki ljubi spoznal, da nas je dovolj takih v človeštvu, ki iščemo pravo ljubezen. Zato je za nas odprl Deo kanal ljubezni, kjer odgovarja na vprašanja ljubezni in življenja, zato je prinesel dušne obrede ljubezni, in z njimi dušne molitve in tehnike, dušne nagovore, meditacije…
Zdaj lažje razumemo, da ni cilj partnerstva spreminjanje osebnosti, ampak doživljanje svete bližine dušne ljubezni v isti zavesti. Spreminjanje osebnosti je le stranski učinek dušne bližine in med dušnima partnerjema poteka enakovredno. Ker smo le z dušno polovico naravno enakovredni, z drugimi partnerji se moramo za enakovrednost boriti in le redko uspemo. Tukaj pa je enakovrednost dana kot 'enodušnost' – drug drugemu smo polovici iste nastajajoče duše. No, pa tudi s sorodno dušo se lahko imamo precej 'dušno'. Kaj pomeni dušno? Blizu in domače, pomirjajoče in osvobajajoče. Vse kar lahko izpolni srce in dušo!
Če smo pripravljeni, da svoje osebnosti ne gledamo kot celote, ki je sama sebi dovolj. Ampak si priznamo, da smo le polovica, ki išče drugo polovico, ker potrebujemo ljubezen, ki je tudi združevanje iste zavesti, ne le iskanje skupne sprostitve.
Marko in Keman, dušni pa
inspiracije