Mateja Sekavčnik

Deklice se od majhnega 'navaja' na rešitelje in prince na belih konjih

18. maj 2020    424 ogledov

Ljubezen za številne ljudi predstavlja vznemirjenje in močna čustva od vsega začetka poznanstva. Močna čustva in izrazito spolno privlačnost večkrat zamenjujemo za usodno ljubezen, ki naj bi doletela vsakega izmed nas. Toda lahko rečem, da se pri večini močna čustva po preteku treh ali štirih mesecev 'medenih tednov' poznanstva, ko se hormoni ljubezni pomirijo, prelevijo v bolj realno sliko tega, kakšen je sploh odnos in kak potencial ima. Vsekakor pa smo na dobri poti, če v ljubezni ni drame.

Ljubezen namreč ni drama. Ljubezen je mir.

Ljubezen je mir in prav to je navadno tisto, kar spregledamo kot ljubezen, saj veliko ljudi v ljubezni išče nekakšen adrenalin, da se 'dogaja', in večkrat tudi stalno dramo. Toda to ni ljubezen. Prej bi temu lahko rekli učenje in preigravanje igre čustvenih primanjkljajev in podobnega, česar v otroštvu nismo bili deležni.

Ljubezen je mir in se lahko izkaže med dvema osebama tudi povsem spontano, skozi prijateljstvo, in jo zaradi tega včasih tudi spregledamo, ker je tako naravna in morda na prvi pogled 'nič kaj posebnega'. Z osebo smo sproščeni in to, kar smo. Za nekatere je takšno stanje preveč 'dolgočasno' in mirno. Prav tako tovrstne ljubezni morda niti ne opazimo, če imamo veliko nepredelanih čustvenih ran. Potencialnih kandidatov oziroma kandidatk sploh ne vidimo, čeprav jih imamo v svojem življenju, saj jih ne vidimo v pravi luči, temveč skozi očala nepredelane bolečine iz preteklosti. Ljubezen imamo pred nosom, pa je ne vidimo, čemur bi lahko rekli tudi čustvena zaslepljenost.

Veliko vlogo pri ljubezni pa imajo tudi programi, po katerih smo bili vzgojeni. Prične se že v otroštvu, ko deklice 'navajajo' na rešitelje oziroma na prince na belih konjih.

Princ na belem konju in rešitelj  –  'realni ali nerealni' standardi?

V naši družbi igra veliko vlogo programiranost že majhnih deklic na rešitelje, tako imenovane prince na belih konjih, ki jih bodo rešili. Vseh teh zgodb je polno v različnih pravljicah, risankah in filmih, podzavestni programi pa se ustvarjajo povsem nedolžno, skozi različna subliminalna sporočila, ki jih že kot majhni otroci prejemamo prek različnih virov: knjig, televizije, risank, igrač in podobno. Ko odrastemo, nemalokatera ženska išče rešitelja in princa na belem konju, povsem ne zavedajoč se, da nihče ne more biti rešitelj zunaj nas in da s tem zgolj dajemo moč za svojo srečo in blagostanje nekomu drugemu v roke, poleg tega pa je velik pritisk tudi na tistem, od katerega se pričakuje, da je rešitelj in še kaj.

V življenju nas ima veliko standarde, ki nam ustrezajo in so kot sito, skozi katero izbiramo. Ni slabo imeti nekih standardov, saj ima vsak izmed nas določene potrebe in želje, ki so različne, toda če gredo ti standardi v skrajnost in pričakujemo popolnost, je to nekaj povsem drugega. Pri tem nam v sodobni družbi ne gre na roko niti ogromno število različnih aplikacij in popolnih videzov, ki se prikazujejo že vsakodnevno na različnih socialnih omrežjih, zato se pogosto marsikdo zatakne že pri standardih glede videza. Toda če že ravno pišem o ljubezni, naj omenim, da zgolj videz v ljubezni ni prvotnega pomena, sploh ne za srečen in harmoničen odnos. Za tovrstni odnos je treba imeti še druge adute, ki zadevajo tudi lepote duše. Predvsem pa združljivost dveh oseb. Ne glede na to, koliko imamo takšnih in drugačnih seznamov o romantični ljubezni, o tem, kakšen naj bi bil 'sanjski' partner oziroma 'sanjska' partnerica, pa ni odveč za konec dodati, da:

Ljubezen v romantičnih odnosih izberemo povsem nezavedno.

Večina ljudi ima neko predstavo in sliko idealnega partnerja/partnerice v glavi in nekateri znajo celo takoj našteti vse, kar iščejo v partnerskih odnosih in kakšno partnerstvo bi radi imeli. Toda na koncu se večkrat zgodi, da je ravno obratno in privlačimo popolno nasprotje. Zakaj je tako? Ker romantične partnerje izbiramo iz svoje podzavesti, ne pa zavestnim umom. Izbiramo na podlagi svojih najzgodnejših izkušenj iz otroštva, ki smo jih imeli s svojimi starši oz. skrbniki. Tako kot smo se počutili doma, tako se v odrasli dobi počutimo v ljubezenskih odnosih oziroma to iščemo. Dom enačimo z ljubeznijo.

Vaja:

Nekoč sem odkrila izvrstno vajo, pri kateri na vrh lista napišemo dom in pod to vse, kar smo kot odnose otroci doživeli doma in kako smo se počutili. Napišemo tako pozitivne kot negativne stvari. Ob koncu vaje na vrhu napišemo dom = ljubezen. Tako pozitivne kot negativne stvari, ki smo jih napisali, odražajo to, kar nezavedno iščemo v ljubezni v odrasli dobi. Seveda so bolj pereče negativne stvari, saj si tega ne želimo, pozitivne so tiste, ki ne delajo težav. Naredite vajo sami in presodite na podlagi svojih izkušenj.

Ni pa vse zgolj črno ali belo, saj je mogoče, ko se zavedamo, česa si ne želimo in kaj privlačimo s svojimi podzavestnimi težnjami, tudi spremeniti vzorce. Zavedanje, kaj se v resnici dogaja z 'izbiranjem' partnerstev, je prvi korak k napredku, nato je potrebna sprememba v praksi. Kakorkoli že, bolj se v ljubezni približamo miru in harmoniji v sebi, na boljši poti smo. Ljubezen je vsekakor eden izmed smislov življenja in želim vam, da je imate na pretek na vseh področjih svojega življenja.

Kako se pa tebi zdi? 1
  Podaj svoj komentar in prejmi na svoj račun 3 žarke (za tvoj 1. komentar)!
Mojca
  komentiral 4 leto nazaj
To je res..dom ljubezen sem jaz moj odnos do sebe mirno in ljubece srce ki cuti se veseli da to ima lahko da dobi ...hvalezna za vse...vem zakaj tako čutim
Nalagam...