LJUBEZEN
Ljudje smo bitja, ki za svoj obstoj potrebujemo ljubezen. To veliÄastno, Äarobno in svetlo silo, ki premika svet na bolje. A ravno pri ljubezni se nam veÄkrat zatakne.
Äe se za trenutek ustavimo in pomislimo kaj smo se o ljubezni tekom svojega življenja nauÄili?
Nekateri to, da moramo ljubezen iskati, se zanjo truditi, si jo zaslužiti, se prilagajati in vÄasih potrpeti. Drugi to, da moramo najti tisto pravo osebo, ki nas dopolnjuje in izpopolnjuje in v idealnem primeru do konca življenja tudi ostane z nami. Spet tretji ljubezen zamenjajo z željo in hrepenenjem po neÄem, kar si trenutno želijo in jim drugi lahko da. Marsikdo priÄakuje od partnerja, da ga bo le ta sprejemal, podpiral, cenil, odobraval, spodbujal, razumel in morda celo uresniÄeval vsako njegovo željo,ā¦ Seveda moramo imeti ob sebi ljudi, ki v nas prepoznavajo naÅ”e kvalitete, a iskati in morda celo zahtevati od drugega, da nam vse to dnevno Ā»serviraĀ« v zadostni koliÄini, tako da se bomo mi poÄutili cele in sreÄne, je po eni strani precej stresno za tistega, ki mora vse to Ā»dostavljatiĀ«, po drugi strani pa nas vse to dela odvisne od drugih. Zato se hitro zgodi, da naÅ”a priÄakovanja niso usliÅ”ana, kar si poslediÄno lahko razlagamo tako, da nas oseba nima dovolj rada ali pa jo celo mi prenehamo ljubiti. Ko se zaljubimo v nekoga, priÄakujemo, da se ne bo spremenil, a potem se zgodi ravno to, mi pa se poÄutimo prizadete, izigrane, užaljene. Ampak, je vse to res bila ljubezen ali zgolj navezanost na nekaj, kar smo si nekoÄ izbrali za svoje? Zaradi vseh svojih prepriÄanj o ljubezni vse preveÄkrat vztrajamo v odnosih, ki so se izpeli. Trpimo in ne upamo narediti spremembe, pa Äeprav vemo, da bi bila to najboljÅ”a odloÄitev.
Kaj je torej tista prava ljubezen?
Prava ljubezen si nikogar ne lasti in ne kontrolira. Prava ljubezen se zaveda, da tisti drugi ni tu zato, da uresniÄuje naÅ”e želje, potrebe ali fantazije. Prava ljubezen ne postavlja pogojev. Pravo ljubezen ÄutiÅ” ali pa ne. Na silo ne gre. Samo z razumom ne gre, potrebno jo je Äutiti v srcu, v vseh svojih celicah in predvsem ljubiti in sprejemati najprej samega sebe. Biti pristen. Slediti sebi. Ko zmoremo sebe ljubiti in sprejeti take kot smo, ko se zavedamo, da je vsak od nas unikat in ima pravico biti to kar je, takrat zaÄutimo tisto pravo ljubezen in svobodo.
NihÄe ni od nikogar.
NihÄe nikomur ne pripada in nihÄe ni nikomur niÄ dolžan. NihÄe ni dolžan izpolnjevati naÅ”ih priÄakovanj in od nikogar nimamo pravice karkoli zahtevati kot dokaz ljubezni. Prava ljubezen ne vidi samo naÅ”e zunanjosti, temveÄ nas vidi globoko v duÅ”o in vÄasih je dovolj samo en pogled in veÅ”, da je na tisti strani nekdo, ki te vidi, Äuti in sliÅ”i.
Prava ljubezen je svoboda.
Ljubezen nam da krila, da lahko letimo svobodno, da lahko ohranjamo svoj pravi jaz, da lahko kot osebnost in duhovno bitje rastemo, da smo lahko to kdor smo, brez da bi kdorkoli priÄakoval od nas, da postanemo nekdo drug.
Zato, dragi moji, ne pozabite, mi smo prvi, ki moramo biti deležni lastne ljubezni. Ker si jo zaslužimo. V vsakem trenutku si lahko podarimo ljubezen. In kadarkoli jo lahko delimo med ljudi, med svoje najbližje ali med popolne tujce, vseeno je, delimo jo zato, ker jo Äutimo, ker jo želimo dati svetu in v zameno ne priÄakujemo niÄesar. Ali, kot je meni zelo dragocena oseba nekje, nekoÄ dejala: Ā»Ljubiti nekoga je nekaj Äarobnega, Äe pa ti ta oseba ljubezen Å”e vraÄa, potem pa si dosegel vrhunec svojega popotovanja.Ā«
Zato, ljubite sebe, ljubite druge in ne priÄakujte niÄesar v zameno, kajti že Äutiti ljubezen je neprecenljivo.