Lao Tzu je rad primerjal različne dele narave z vrlinami. Rekel je: ''Najboljši ljudje so kot voda, ki dobro dene vsem in z ničimer in nikomer ne tekmuje. Ostaja v najnižjih in najglobljih predelih, ki jih drugi zavračajo. V tem je zelo podobna dau.''
Vsak delček narave nas lahko spominja na vrline, ki jih občudujemo in bi jih radi gojili – mogočnost gora, odpornost dreves, vedrost in pisanost rož … Katere vrline bi želeli živeti?
Lao Tzu v svojem tekstu Tao Te Ching (ki je tudi osnovni tekst taoizma) predlaga, da dosledno in konstantno uvedemo naslednje vrline v svoj vsakdan in jih prakticiramo: globoko spoštovanje življenja, naravno iskrenost, nežno prijaznost in ljubečnost ter podpornost.
Da spoznamo globoko naravo vesolja, moramo spoznati najprej nesprejemljivost in ustaljenost v svojem življenju. To spoznanje ni odvisno od nobene prehodne notranje ali zunanje okoliščine, ampak je izraz neminljive duhovne narave posameznika. Edini način, da jo spoznamo, je skozi integracijo vrlin ustaljenosti, nesprejemljivosti in preprostosti v svojem vsakodnevnem življenju. Le tako bomo spoznali sebe, resničen pomen večnega miru, ki ni odvisen od minljivih zunanjih ali notranjih okoliščin. – Lao Tzu
Katere so te vrline ustaljenosti, nesprejemljivosti in preprostosti, ki jih omenja?
1. Globoko spoštovanje življenja
Spoštovanje ne le svojega življenja, ampak vsega življenja z globoko brezpogojno ljubeznijo in spoštovanjem vseh bitij v vesolju, vseh form v vesolju. V vsakem izmed nas v globinah prebiva prirojeno duhovno razumevanje, kako vesolje deluje in da smo vsi iskre enega ognja.
Tudi če tega ne čutimo in ni naša trenutna resnica, lahko posvojimo to esenco kot svojo vrlino in jo skozi čas ponotranjimo.
Ko živimo in vodimo svoje življenje z globokim spoštovanjem do življenja in vseh njegovih oblik, postopoma predajamo svojo potrebo po nadzoru in prevladi. Naravno prehajamo v stanje srčnega razumevanja in hvaležnosti do življenja. Zato je ta vrlina ključna za razblinjanje iluzij in ega.
2. Naravna iskrenost
Ta vrlina od nas zahteva iskrenost, prijaznost in avtentičnost ter vseprežemajočo ljubezen do vseh bitij.
Ko smo odkriti in delujemo z veliko mero integritete do sebe in drugih, ustvarjamo okolje resnične bližine in resnice ter notranjega miru.
Ko se čutimo, zaznavamo, kaj je za nas resnično, in to delimo z drugimi brez pričakovanj ali sodb ter enako sprejemamo druge v sebi, gojimo odkritost, preprostost, zaupanje. S tem ustvarjamo tudi prostor, v katerem so drugi lahko pristni in odkriti ter to delijo z nami. Potem ni več potrebe po neiskrenosti in pretvarjanju.
3. Nežna prijaznost in ljubečnost
Nežnost je zelo močna vrlina, ki je velikokrat v modernem svetu predstavljena kot slabost. Nežnost je občutljivost, spoštovanje, empatija.
V življenju je veliko pomembneje biti nežen, prijazen, dober, ljubeč – kot imeti prav ali biti pomemben. Dobrota, ljubečnost in prijaznost prinašajo sprejemanje, odpuščanje in ljubezen, ahimso (nenasilje).
Ko se odpovemu temu, da moramo imeti prav, da moramo biti večvredni ali nadvladovati druge, potem lahko začnemo sprejemati druge in ogromno konfliktov preprosto odpade. Premaknemo se v ritem vesolja, začnemo z njim sodelovati – podobno kot deskar, ki zajaha valove in pluje skupaj z njimi, namesto da bi jih poskusil premagati. Ljubečnost pomeni, da sprejmemo ljudi takšne, kot so, namesto da vztrajamo, da so takšni, kot smo mi. Če tako prakticiraš življenje, krivda in ego postopoma izpuhtita in uživati začneš v miroljubnem svetu. – Wayne Dyer
4. Podpornost
Največje veselje pride iz dajanja drugim, zato zamenjaj svoj fokus, ki je usmerjen samo na to, kaj ti bo določena stvar prinesla, in se osredotoči raje na to, kaj lahko ponudiš drugim. Dajaj, ne da bi mislil na svojo korist.
Najbolje to povzame Hafiz: Še po vsem tem času sonce ni nikoli reklo Zemlji: ''Dolžna si mi.''
Podpornost je tudi držanje prostora osebi, da se lahko izrazi in da je lahko takšna, kot je, avtentična. Da jo poslušamo in smo tam zanjo, brez sodb in pričakovanj.
inspiracije