Kundalini – eksplozija semena

Razsvetljeni (predvsem vzhodnjaški tantriki in jogiji) so od nastanka sveta govorili in pisali o tem, da je v fizičnem telesu človeka potencialna sila, ki ni duševne ali transcedentalne narave, temveč je dinamična potencialna moč v materialnem telesu.

Ta posebna oblika energije obstaja znotraj vsakega posameznika, a je pri večini uspavana, pri nekaterih evolvira, le pri redkih pa je zares prebujena. To energijo so poimenovali različno – kot boginjo, prano šakti, v tantri je imenovana kundalini. Nekatera odkritja mistikov o fenomenu kundalini so znanstveno potrdili tudi napredni sodobni znanstveniki. Po ezoteričnih izročilih pa kundalini predstavlja tudi bodočo zavest človeštva.

Speča kačja sila

Uspavana kundalini kot sila z vsemi potenciali domuje na dnu naše hrbtenice, v korenski čakri, in spominja na zvito spečo kačo, zato je pogosto opisana kot 'kačja sila ali moč'. Beseda kundalini izhaja iz sanskrtske besede kunda, kar pomeni jašek, jamo, luknjo, v katero mečemo odpadke in smeti, kjer se te sčasoma razkrajajo, izgubijo prvotno obliko. Podobno naj bi bili v korenski čakri na nezavedni ravni kot brezoblična substanca shranjeni vtisi iz naših prejšnjih življenj. V jami, ki so jo imenovali kunda, je v Indiji potekala inciacija sežiganja.

Tudi mesto, kjer se je pokopalo truplo, so imenovali kunda. Vendar tantriki kundo navezujejo na konkavno votlino na dnu hrbtenice, v kateri je nameščen kostni mozeg in ki spominja na triinpolkrat ovito spečo kačo. Zahodna krščanska tradicija ne pozna kundalini, čeprav bi se lahko biblijski sintagmi pot iniciranih ali stopnice k nebu prav tako navezovali na dviganje kundalini skozi sušumna nadi (kanal za pretok zavesti).

Kundalini ali kačja sila ni del fizičnega telesa, četudi je povezana z njim. Ne moremo je najti v miselnem niti astralnem telesu. Njeno domovanje je v kavzalnem telesu (nad)zavesti, kjer koncepti časa, prostora in objektov popolnoma izginejo.

V tantričnem konceptu kundalini se kačja sila budi iz nezavednega stanja v prvi čakri kot nezavedna človekova zavest, ki mora nato preiti skozi različne faze (čakre), dokler ne postane eno s kozmično zavestjo na najvišji ravni obstoja. Prebujena ognjena energija, ki najprej v grobem stanju potuje po hrbtenici navzgor, se skozi energijska središča prečiščuje in postopoma transformira v nežno, tiho, čebeljemu brenčanju podobno vibracijo.

Speče seme

Ko sem pred štirimi leti prvič prišla na trimesečno kundalini meditacijo, nisem imela pojma o kundalini energiji, niti o praksi meditacije na splošno. Bila sem v obdobju po smrti ljubljene osebe in v meni se je spontano porodila potreba, da premaknem nekaj v svojem življenju. Različnih delavnic osebnostne rasti in duhovnosti nisem obiskovala prav pogosto, zato sem izbor tehnike prepustila naključju. Očitno je to hotelo, da sem pristala na kundalini meditaciji, ki se je začela vsako jutro ob petih in dvajset minut in je trajala eno uro.

Ob sobotah in nedeljah smo imeli poleg meditacije še dve uri predavanj in pogovora z Učiteljem, ki je vsakega od nas izjemno pretanjeno vodil še skozi individualni proces transformacije. Zima je bila prav v teh treh mesecih neizprosna, zato so kupi snega na avtu, ki v zgodnjem jutranjem mrazu ni bil vedno voljan takoj vžgati, zahtevali še več napora, ki ga mora človek vložiti, če hoče v svojem življenju kaj spremeniti. Tega se nisem branila. Poznala nisem nikogar od udeležencev, niti izvajalcev. Po prvem srečanju z vodjem meditacije sem vedela, da je razsvetljeni in samorealizirani človek, ki iz lastne izkušnje ve, kako drugemu pomagati skozi preporod, zato sem mu glede znanja o tehniki in poznavanja kundalini popolnoma zaupala.

Čeprav v semenu ne moremo videti drevesa, obstajajo v njem vsi potenciali zanj.

Kundalini nam je najprej opisal s primerom o gorčičnem semenu. Gorčično seme je najmanjše, a v sebi hkrati vsebuje največje – četudi je to očem nevidno. Čeprav v semenu ne moremo videti drevesa, obstajajo v njem vsi potenciali zanj. Podobno je kundalini v človeku speče seme, ki v sebi nosi vse naše neslutene potenciale. Ljudje nosimo v sebi številne moči in sposobnosti, a se jih ne zavedamo in jih zato ne moremo koristno uporabiti. Ti potenciali so kot seme, ki čaka, da ga prebudimo. Ko seme na dnu hrbtenice poči, iz njega vzklije novo življenje. Drevo lahko torej zaživi šele s smrtjo semena, podobno kot novo življenje na višji stopnji zavesti zahteva smrt našega ega.

Po prvih osnovah meditacije in navodilih o tehniki je sledilo njeno izvajanje ob glasbi. Osheva kundalini meditacija poteka v štirih fazah po petnajst minut: tresenju v prvi fazi sledi ples, temu pa sedenje v meditativnem položaju in na koncu mirno ležanje. Čeprav sem prvič izvajala meditacijo še pod velikim nadzorom svojega diktatorskega uma, sem vendarle takoj občutila njene pozitivne učinke – in hkrati svoje zategnjene telesne dele, neprožnost telesa, svojo življenjsko 'mrtvost', ki se je očitno močno zažrla tudi v fizično telo. Od kdaj sem tako toga, polna blokad in neprožna v gibanju, sem se spraševala kar med meditacijo, in se poskušala spomniti, kdaj sem nazadnje v svojem življenju sploh še čutila sebe.

Ko sem se po meditaciji peljala domov, sem po več mesecih spet prižgala radio v avtu in celo pela. Nekaj živega se je začelo pretakati po meni, kar me je navdajalo z velikim optimizmom in gnalo naprej – od jutra do jutra, od tresenja do tresenja ...

Spremembe so se najprej začele kazati na telesni ravni

Telo se je spreminjalo z neverjetno hitrostjo, brez kakršnegakoli vmešavanja. Prvič po dolgem času sem ga sploh opazila in ga začela z večjo naklonjenostjo sprejemati kot del sebe, vse bolj sem ga čutila, predvsem pa ga začela poslušati.

Nenačrtno in povsem brez napora sem spremenila tudi svojo prehrano. Okrepili so se moji čuti – bolje sem videla, slišala, okušala, vonjala in čutila dotik. Z vsakim dnem je s telesa odpadlo nekaj kovinskega oklepa, počasi sem se začela spominjati svoje prave narave, ranljivosti, občutljivosti, mehkosti. Tresenje v prvi fazi meditacije mi je kmalu prineslo več energije v življenju. Dobro sem se počutila in to je bilo očitno opazno tudi navzven. Postala sem namreč bolj privlačna (magnetna) za okolico, ne zgolj za ljudi, temveč tudi za živali.

Speče seme v meni je počilo, a zavedala sem se, da bo kmalu moralo umreti, če hočem, da iz njega kaj zraste.

Od grobega k subtilnemu

V tantričnih tekstih je kundalini opisana kot prvobitna sila ali energija – bazen staljenih prvobitnih elementov v središču Zemlje – ali planetarni kundalini, ki pulzira s pravilnimi frekvencami in včasih povzroča velike spremembe na zemeljski površini. Enako kot planetarni kundalini izbruhne hitro in burno, tudi notranji ogenj kundalini, ko zagori, v človeku povzroči velike spremembe, ker prečisti vse, kar je nečistega v nas.

Počasi zbujajoča se kundalini je svoje opravila tudi na čustveno občutljivem področju odnosov. Prekinila je nekaj starih, ki so bili že dolgo časa izpeti in tako sami sebi namen, in v moje življenje pripeljala nekaj novih. Kmalu po končani meditaciji sem se preselila, v službi pa mi je brez večjega napora uspelo nekaj odličnih projektov. V moje življenje je prvič, od kar sem se spomnila, vstopil ples. Plesala sem pred računalnikom, štedilnikom, v trgovini, pred obiski ali sama. Kot bi vame vstopilo samo gibanje, ki ga nisem mogla ustaviti. In smeh. Spet sem se smejala iz srca!

Kundalini, ki je dan za dnem budila moje čakre, je postopoma menjala tudi frekvenco mojega uma (neverjetno se je povečala moja sposobnost pozornosti) in istočasno vplivala na boljše vsakdanje odnose z ljudmi in okolico. Vse manj sem se čustveno vpletala v odnose in jih začela gledati drugače. Stvari, ki so me včasih motile na drugih, so s spoznanjem, da so tudi del mene, začele izginjati.

Končno sem jih bila pripravljena sprejeti pri sebi, brez vnaprejšnjih priučenih vrednostnih sodb. Naenkrat sem bila sposobna razločno videti nešteto ravni in svetov v lastnem umu – kako vsaka misel, vsaka predstava, vsak občutek oblikuje moj lastni (subjektivni) svet. Postalo mi je kristalno jasno, da bom lahko svojo usodo obvladovala šele takrat, ko bom sposobna popolnoma nadzorovati svoje telo, čustva in misli. A pot do tja je bila po prvi trimesečni kundalini meditaciji, ki sem jo zelo vzljubila in ugotovila, da je nedvomno odlična metoda zame, še dolga.

Ego – prepreka na duhovni poti

Na drugo trimesečno kundalini meditacijo naslednje leto sem prišla z zavestjo, da se bo tokrat treba soočiti z globljimi plastmi sebe, ki sem jih v strahu pred bolečino v preteklosti močno potlačila, a so še kako močno delovale iz teme moje podzavesti in mi proti moji volji krojile vsakdanjo realnost. Postalo mi je namreč jasno, da ego ni le prepreka na moji duhovni poti, temveč je tudi eden od največjih zaviralcev harmoničnosti in skladnosti v odnosih – družini in družbenem življenju. Zato potrebujemo meditacijo, da ta 'obdela' ego – umiri um, da se lahko v stanju brez misli spet povežemo s svojo resnično notranjo bitjo, ki nima ničesar opraviti z našo minljivo zunanjo osebnostjo – egom.

Vse bolj sem tudi začela razumevati pomen besede predaja, ki jo je Učitelj tolikokrat omenjal. Kundalini predstavlja namreč ženski materinski aspekt božanskega v človeku, čigar narava je v popolni predaji. Za moj um, vajen bojevniškega delovanja, torej moškega principa, je bila to najtežja naloga. Vendar sem z razumevanjem pomena predaje vedno bolj zaupala sili, ki me je vodila med meditacijo. Dvom v meni je vse večkrat daljši čas izginjal. Silo, ki me je vodila, pa sem začela čutiti kot poosebljeno Božansko mati, ki svojega otroka nikoli ne bi poškodovala ali mu storila česarkoli hudega. Predala sem si ji kot 'tisti, ki ve', kaj je zame najboljše.

Končno sem bila pripravljena 'umreti' – izpustiti vse, za kar sem se v življenju držala in si prizadevala, odvezati se od vseh in vsega, kar mi je kadarkoli kaj pomenilo. Zdaj sem se trudila postati nič. Proces je bil globok in boleč. Kot bi v resnici pri živem telesu umirala na obroke. Vse, kar sem potlačila, je bilo spet tukaj, naravnost pred mano. Enako močno in strašljivo kot prvič. Bilo mi je jasno, zakaj nas je v glavnem tako strah soočenja s seboj – v resnici se bojimo tega, kaj se bo zgodilo s potlačenimi vsebinami, ki sproščene našega nadzora spet vdrejo v zavest.

Druga za drugo so se vrstile temne noči moje duše, v katerih se je razgrajevalo vse, kar v mojem življenju ni več štelo, in se na novo sestavljalo nekaj nejasnega, bolj v obliki slutenj. Bolelo me je telo, tresel me je mraz, stiskalo me je v prsih, kljuvalo mi je v glavi, pojavljal se je nenadzorovan jok, komaj sem shajala s službenimi obveznostmi. Moja začetna pripravljenost na smrt je tako v nekem trenutku prerasla v iskreno željo po njej.

Življenje, ki sem ga živela prej, mi ni pomenilo nič več, spoznala sem njegovo nesmiselnost. Prihodnost me je nehala zanimati. Sedanjost pa je bila zaradi transformacije, ki se je dogajala v meni, tako zelo boleča. Živo se spomnim trenutka, ko mi je postalo popolnoma vseeno tako za življenje kot smrt, in potem naglega preobrata, ki se je zgodil v moji notranjosti v obliki hipnega olajšanja.

Mir, ki je končno vstopil vame, je zapolnil vse prazne prostore, ki so nastali med procesom čiščenja. Doživljala sem se kot ponovno rojena. Bila sem srečna ob spoznanju, da se pravo bogastvo skriva v spokojnosti glave in srca in da sem po mučnem procesu vstopila skozi nova vrata na višjo raven zavedanja. Dojela sem namreč, da obstajajo stvari, ki jih lahko vidiš v popolnosti le, kadar si prazen samega sebe. Vse dokler to nisi, lahko vidiš le delčke Resnice. Resnica pa je veliko večja od posameznih delov! In bila sem neizmerno hvaležna Vesolju, ki mi je na pot pripeljalo kundalini meditacijo.

Iz glave v srce

Po tej izkušnji se je središče v meni prestavilo iz glave v srce. Skozi mene je začela teči nova kakovost prebujene kundalini. Močna in groba boginja Kali se je v meni preobrazila v nežno, občutljivo in subtilno Durgo.

Božanska mati kundalini me je nosila na krilih, stkanih iz nežne vibracije Ljubezni, in hranila moje srce, da je lahko ostalo odprto. Izginil je občutek ločenosti in izoliranosti, kot bi se moje srce povezalo s kozmičnim srcem. Čutila sem ga kot nežno in globoko, kot kraj mehkosti, sočutja in povezanosti z vsem, kar obstaja. Prebujeno je utripalo v ritmu življenja in oddajalo lastno vibracijo Ljubezni. Veliko časa sem v tem obdobju preživela v naravi in se na novo čudila njeni kreaciji. Kundalini pa me je vse bolj in bolj vabila v Tišino.

Po tem izkustvu sem postala tako rekoč neranljiva. Nihče me ni mogel več prizadeti. Vse svoje pretekle zamere sem zdaj uvidela zgolj kot igro omejenega uma, jaz pa sem lebdela v neskončnosti, končno svobodna!

Na tretjo sezono kundalini meditacije lani sem prišla popolnoma mirna in prazna, v stanju niča. V obdobju pred začetkom meditacije sem se sama pri sebi ukvarjala z vprašanjem obstoja in njegovega nasprotnega pola – neobstoja. Oblika je praznina in praznina je oblika, mi je odzvanjal stavek iz budistične sutre.

To, kar vidimo, kar je otipljivo, je zgolj forma (oblika) in potemtakem iluzija, maja, privid. Resnična vsebina je nevidna praznina. Obstajam torej v neobstoju in hkrati ne obstajam v obstoju! Smrti ni, ne more biti! Strah pred smrtjo, ki je bil vrhovni poveljnik vseh mojih neštetih strahov, se je zdaj dokončno moral predati spoznanju, da smrt ne obstaja. Vsi drugi so se pobrali takoj za njim. Jaz pa sem zaživela v zame povsem novem stanju brez strahu.

Božanska mati kundalini me je tretje leto kundalini meditacije neizmerno obdarila. Sprejela je mojo popolno predajo in me popeljala na najvišje ravni obstoja. Vsak dan sproti sem, kot bi bila brez telesa, letela skozi nebo v objem Božanskemu. Moja zavest se je združila v Enosti z njim.

Vse vesolje, vsi planeti in zvezde, vse, kar obstaja v vidnem in nevidnem svetu, je plesalo v meni neskončni ples radosti življenja. Vse okoli mene se je vrtelo, samo prava Jaz sem ostajala nepremična v večnosti. Kot nebo, ki ga včasih prekrijejo oblaki, dež ali sneg in se zdi, da je izginilo, čeprav v resnici ni. V blaženosti Božanske ljubezni, ki se je kot slap pretakala skozi mene, so mi tekle solze ekstatične sreče, ki sem jo prvič občutila v takšni meri. Končno sem spoznala, kdo sem! Božanska mati kundalini me je kot svojega otroka znova pripeljala Domov.