Družinski odnosi so lahko včasih zelo naporni, še zlasti ko se določeni člani družine vtikajo v naše izbire. Odraščali smo v obdobju močne čustvene manipulacije. Ljudje, ki so nam najbližje, dobro poznajo našo ahilovo peto. In velikokrat se, da bi zadovoljili svoje potrebe, ne ozirajo na metode, ki jih uporabijo.
Družino in družinske vrednote še vedno zelo zagovarjamo. A če iskreno pogledamo okoli sebe, bomo žal uvideli, da večinoma poveličujemo napačne stvari.
Čas je, da pogledamo resnici v oči in rečemo bobu bob!
Poveličujemo odnose naših staršev, čeprav večina med njimi ni bila srečna ali izpolnjena. Bolj ko opazujem ljudi, bolj opažam (vsaj pri večini), da so skupaj iz navade in ker se bojijo, kaj bo rekla okolica.
Poveličujemo družine, ki so skupaj zaradi otrok, čeprav se starša nenehno prepirata in se ne spoštujeta. Marsikateri odrasel še danes občuti občutke krivde, ker starša zaradi njega/nje nista izbrala svoje sreče.
Poveličujemo spoštovanje, čeprav sami ne spoštujemo ne sebe ne drugih, saj dovolimo, da nas izkoriščajo in manipulirajo.
Poveličujemo vzgojo, ki otroke vzgaja v ubogljive posameznike brez lastne volje ter s čustveno otopelostjo (pri fantih) in pretirano dramo (pri puncah). Posledično so odnosi danes plitki, brez prave globine in truda.
Poveličujemo matere, ki so se žrtvovale za družino, šle prek sebe in zadovoljile potrebe vseh drugih, razen svojih. Dokler na stara leta vse zgarane ne spoznajo, da preostali družinski člani sploh niso cenili njihovega vloženega truda.
Poveličujemo zgarane očete in moške, ki nosijo težko breme na svojih ramenih in tega ne smejo pokazati. Ker moški morajo stisniti zobe.
Poveličujemo trud in zgaranost za družino, čeprav marsikdo na stara leta ostane sam, brez podpore družine.
Poveličujemo pogojeno ljubezen, ki je v bistvu navezanost in soodvisnost od partnerja, in pričakujemo, da bo partner poskrbel za naše potrebe. Če partner ne naredi tega, kar pričakujemo, domnevamo, da nas nima rad. Samo zato, ker nismo gotovi vase in v svojo vrednost.
Poveličujemo žalost in otožnost, a zavračamo veselje in igrivost. Ker se ne spodobi biti vesel ob nekom, ki je žalosten in depresiven.
Zakaj še vedno zagovarjamo stališče, da je družini treba ostati zvest?
Pa čeprav so bili v tej isti družini prisotni zloraba (psihična, čustvena, fizična, spolna), alkohol, sodbe in manipulacije? Zakaj poveličujemo trpljenje in zgaranost ter obsojamo lahkotnost in igrivost?
Vse to zato, da bi bili sprejeti in videni ...
Vse to zato, da bi dobili ljubezen, pozornost in naklonjenost družinskih članov in okolice. Da bi bili sprejeti in videni. Bolj ko opazujem in preučujem odnose, bolj opažam, da sploh ne vemo, kaj brezpogojna ljubezen je.
Žal je za marsikoga v Sloveniji ljubezen enaka zlorabi in manipulaciji. In dokler tega ne ozavestimo in ne spremenimo pri sebi, se bodo naši družinski člani in okolica do nas še vedno vedli mačehovsko. Še vedno poveličujemo preteklost in hlapčevstvo, po drugi strani pa se pritožujemo, da se stvari ne izboljšujejo.
S tako miselno naravnanostjo se ne more nič izboljšati
Zato je morda čas, da začnemo poveličevati ljubezen, prijaznost in spoštovanje do sebe ter sebi namenimo to, kar pričakujemo od drugih. Le tako bomo, ko spremenimo odnos do sebe, spremenili tudi preostale odnose. Predvsem pa bodo iz našega življenja odpadli tisti, ki z nami ne bodo vibrirali na novi vibraciji. In ja, žal bodo med njimi lahko tudi naši starši, bratje, sestre ali celo otroci.
A vedite nekaj – samo zato, ker smo se rodili v določeno družino, še ne pomeni, da smo njihova last in nas lahko izkoriščajo. Ali mi njih. Če želimo spoštovanje, ga moramo tudi sami dati. Dajmo v odnosu to, kar želimo prejeti. Bodimo sprememba, ki jo želimo videti in občutiti v vseh odnosih. Mogoče nam s skupnimi močmi uspe ustvariti boljše in kakovostnejše odnose za vse.
inspiracije