Povezovanje z majhno deklico v nas ali majhnim dečkom nam lahko olajša težke trenutke, ki jih preživljamo v odnosu s partnerjem ali sami s seboj. Notranji otrok biva v nas. Vprašanje je, v kakšnem stanju je. Je ranjen? Je vesel? Je jezen? Je močan?
Predvsem stanje našega notranjega otroka dobro vidimo v naših odnosih. Pogostokrat namreč prav v odnosih ali pa odnosu s seboj doživljamo preteklost (notranjega otroka) oz. izkušamo sedanjost, vendar živimo v preteklosti, ker se je kakšen delček našega notranjega otroka morda nekoč nekje zaustavil in ni dozorel. Našemu razumu je sicer to zelo težko razumljiv koncept, saj življenje in vse dogodke dojema linearno. Torej dogaja se mi zdaj in zato je od tukaj in zdaj. Drži, a je hkrati ob tem trenutku prisoten tudi t. i. podzavestni svet, ki deluje prek svojega 'sistema' (sistem poimenujem zaradi lažjega razumevanja). Podzavestni svet pravega sistema v resnici sicer nima. Vsaj moja osebna izkušnja doživljanja in zaznavanja podzavestnih vsebin in njihove predelave je takšna. Zato bi lahko rekli, da podzavestni svet živi svoj čas in prostor. V njem pa so shranjene vse vsebine, ki so sicer izjemnega pomena za to, kar se nam dogaja trenutno v življenju.
Vsak trenutek imamo dostop do teh vsebin. To so vsebine, ki smo si jih pridelali v otroštvu. Sami in prek staršev, sorojencev in drugih ljudi, ki so bili takrat prisotni v našem življenju in so pustili pečat na nas.
Če so bile te vsebine boleče za našo majhno deklico ali dečka, smo jih potisnili tako daleč stran, da preprosto niso več obstajale za nas. Pa vendar so še vedno tam/tu. To so vse tiste izkušnje in doživljanja, ki smo jih bili deležni v otroštvu, ki so vse drugo kot ljubezen. Tam smo se naučili zapuščati ljudi, preden (za)boli, ali dovolili, da nas drugi zapustijo, naučili smo se zavrniti drugega ali dovolili, da nas zavrne drugi, naučili smo se zlorabljanja in izkoriščanja, naučili smo se, da nismo vredni ljubezni, pozornosti in naklonjenosti nasprotnega spola, naučili smo se prositi za ljubezen, naučili smo se nemoči, spoznali smo, kaj pomeni osamljenost in hlad, ki ga ob tem doživljamo, saj morda ni bilo nikogar, ki bi nas objel, potolažil, ko smo bili najbolj žalostni, sami in jezni. Lahko da smo v pomembnih trenutkih, ko smo najbolj potrebovali toplino in ljubezen, ostali sami. Tako smo se že kot otroci naučili, da je morda najbolje biti sam, saj nam drugi ne koristijo kaj dosti. Pa zato še danes živimo v tem prepričanju. Lahko se v odnosu zato počutimo izredno osamljene in neizpolnjene ali pa smo sami in se skozi nas pretakajo čustva žalosti ob osamljenosti.
Danes in preteklost
Veliko odnosov v sedanjem trenutku živi življenje preteklosti. V tem primeru se med paroma pretaka in kroži energija, ki običajno sproža konflikte, nezadovoljstvo in nosi težko energijo, iz katere bi najraje pobegnili. Energija torej kroži in se ponavlja. Konflikti se ponavljajo. Jeza, bes, zamera, žalost, krivda, nemoč itd.
A ob spoznanju, da je odnos v slepi ulici neskončnih konfliktov in težke energije, je dobro zavedanje, da s tem ni popolnoma nič narobe. Boj s temi občutki in čustvi prinese še več tega, česar ne želimo, zato preprosto sprejmimo situacijo takšno, kot trenutno je. Vendar ne obstanimo v malodušju ali obupu. Ob tem spoznanju, da se v odnosu pravzaprav odvija scenarij preteklosti – otroštva obeh vpletenih igralcev, smo bogatejši za novo spoznanje in imamo 'rešilno bilko', s katero lahko naredimo spremembo ter začnemo delovati drugače. Poenostavljeno bi lahko rekli, da imamo sedaj možnost, da spremenimo svojo energijo, in posledično bo sledila sprememba v odnosu. A v odnosu mora biti nekdo seveda prvi. Ne čakajmo na drugega. V samskem stanu pa imamo na voljo obilo svobode in s tem ogromno potenciala, da spreminjamo sebe, svojo energijo in zberemo pogum, da se podamo na misijo čiščenja otroštva in vzorcev, ki smo jih prejeli.
Kje začeti? Prvi koraki in odgovor na to so povsem preprosti. Vprašajmo se, kaj nas trenutno najbolj moti, kaj nam ni všeč, kaj nas boli, česa ne zdržimo več, kaj bi v svojem življenju želeli drugače. Izberimo eno stvar, sprejmimo jo takšno, kot je, in naredimo bistven korak – odločimo se za spremembo.