Tudi jaz, Agni, sem bila že večkrat pred težko izbiro.
Vedela sem, da moram nekaj narediti, pa sem čakala in čakala. Mislila sem, da mi bo življenje samo skozi čas povedalo, kaj je prav, da naredim.
Potem sem bila pa jezna, da 'pravega' odgovora nisem dobila. In sem se počutila, da sem res nesposobna. Da vsi drugi znajo sebe poslušati, jaz pa se še vedno valjam v svojih mislih, ne da bi si upala narediti korak v katerokoli smer. Vsak korak naprej iz moje zmede je lahko le še večja zabloda ...
Si se tudi ti kdaj znašel v podobnem položaju? Jaz vem, da v tej situaciji nisem bila samo enkrat v življenju. Ker želim podeliti, kaj nama pomaga, sva z Georgem skupaj spravila najine nasvete v tri bloge.
Pet korakov, kaj naredim, ko sem v dilemi
1. Najprej se zavem, da kaj takega kot pravilna ali napačna odločitev ne obstaja
V realnosti imam na voljo različne možnosti in vsaka od njih mi bo dala različno izkušnjo v življenju.
Že samo, da se tega zavem, pade z mene ogrooooomen pritisk!
2. Pomislim: okej, super bi bilo narediti tisto izbiro, ki bi ji sledila moje srce in duša ... Kako odkriti to izbiro?
Umirim se. Dam si prostor, da se popolnoma ustavim. Tako kot bi ustavila svoj avto ob robu cestišča, ugasnila motor, zategnila ročno in počakala, da me mineta vse to hitenje in brezglavo bezljanje.
Zadiham in samo začutim sebe, svoje telo. Ko se povežem s telesom, naravno spustim tudi ta občutek hitenja. Z mirnostjo opazim svoje okolje. Dovolim si vzeti svoj čas!
3. Predstavljam si 1. možnost, pogledam, kako bi bilo, če si izberem to pot. Zaznam, kako se počutim.
(Primer: Predstavljam si, da nadaljujem zvezo z dosedanjim partnerjem./Predstavljam si, da ostanem na istem delovnem mestu. ---> Občutim napor, stres, zdolgočasenost, težo v telesu.)
Ne razmišljam preveč, ne spuščam se pregloboko v zgodbo. Dovolim le toliko, da dobim rahlo predstavo in da lahko nekaj občutim.
4. Predstavljam si 2. možnost, pogledam, kako bi bilo, če si izberem to pot. Zaznam, kako se počutim.
(Primer: Predstavljam si prijatelja, s katerim sem preživela čudovit dan. Občutim, da sem jaz jaz, da se lahko v celoti izražam./Predstavljam si, da ustvarjam v svojem poslu in sem svobodna in kreativna. ---> Občutim svobodo in svežino.)
To lahko preverim tudi s tretjo ali četrto možnostjo.
5. Nato primerjam občutke glede na posamezno možnost.
V svojem primeru sem videla, da sem vsakokrat, preden sem se pravilno odločila, poslušala ta mirni, tihi, subtilni občutek znotraj srca, majhno pikico, ki mi je govorila: ja ja, to to!
In če sem pomislila na nekaj drugega, mi je ta občutek dajal signal in govoril: to bo napor. Ufff, in že vnaprej sem ga čutila.
Tista moja prava izbira je bila ta, kjer sem po preverjanju več možnosti v eni od njih začutila lahkotnost, veselje, navdušenje. Vse take občutke, ki mene spravijo v pogon, v dobro voljo.
Včasih je to dovolj, da lahko izbereš.
Če ti to ne uspe, potem ti bova v naslednjem blogu zadevo malce olajšala:
Kadar kljub jasnim občutkom ne veš, čemu slediti, je nujno, da odkriješ svoj notranji kompas. To je tisto, kamor te vleče tvoje srce/tvoja duša in na kar se lahko zaneseš ne glede na okoliščine. In tega včasih ni tako lahko odkriti. Zato sva naredila vajo, ki ti to težavo odpravi. Preberi tukaj. >>
Te je še vedno strah, da bi zafrknil s svojo izbiro, se upiraš temu, da bi ti spodletelo, ali pa si navezan na določen izid? Preberi še to, kaj midva v tem primeru narediva tukaj. >>
inspiracije