Prvi november je dan spomina na tiste, ki so živeli pred nami - naši predniki.
Sama živeče v prispodobi vidim, kot liste na družinskem drevesu. Oleseneli del so tudi naši pokojni krvni predniki.
Naše lastno življenje je zato priložnost za ozdravljenje oz izboljšanje osebne, kot tudi družinske "karme".
Vsako ozdravljenje, ki ne zdravi zgolj posledic v človekovem telesu, zahteva od nas, da se zazremo vase in v sebi spoznamo svoje zmote (osebna karma) in zmote, ki smo jih prevzeli od drugih (družinska karma).
Večina aktualnih zmot v vsakem trenutku pogosto izvira iz projekcij našega ega. Naša zaznava se po njih izkrivi, naši občutki, misli in dejanja postanejo na nek način destruktivni in preko energijskega polja vplivajo na naše počutje in fizično zdravje.
Bolezen zato ni kazen je priložnost, da te zmote prepoznamo v sebi. Nekatere bolezni pa nas vodijo tudi na pot naše usode, aktiviramo v sebi svoje darove ...
Gospa N. je v starosti 30- 45 let dvakrat zbolela za rakom. Vsako ozdravljenje jo je notranje in zunanje postopoma spremenilo. Notranje je v sebi aktivirala moči, da zunanje sedaj sedaj bolj učinkovito pomaga drugim. Brez bolezni tega ne bi danes počela tako uspešno. Bolezen je lahko tudi neke vrste darilo.
Bolezen nas vedno postavi na križišče poti lastne usode in na nas je da izberemo ozdravitev ali ostalo. Vse ozdravitve duše pridejo po duhu v nas samih.
Bolezni pa se ne odražajo le na našem fizičnem telesu, odražajo se tudi v naših odnosih, na vseh področjih življenja. Ko se tega zavemo, se morda sedaj lažje zavemo, da smo na križišču. Na nas je, da se odločimo po kateri poti bomo krenili.
Nekaj vprašanj za samoraziskovanje skozi meditacijo:
- Katero področje mojega življenja je "obolelo"?
- Kaj je tisto, kar je vzrok za obolelost?
- Katere možnosti imam na voljo, da vzrok za obolelost odpravim?
- Kaj izberem, da se ozdravitev lahko zgodi po meni?
inspiracije