Notranji otrok je pomemben aspekt, ki je del našega bitja. Notranji otrok je tisti naš del, ki nosi vse, kar se mu je dogajalo v otroštvu. Prijetno, kot tudi neprijetno.
Če smo odraščali v okolju in ob starših, ki nam niso znali ali zmogli pokazati, da smo dragoceni, vredni in pomembni ter smo vedno znova ostajali ne-slišani, ne videni, nepomembni, morda nismo bili sprejeti takšni, kot smo ali nismo bili sprejeti, ki smo bili na primer jezni, potem v sebi najverjetneje nosimo nerazrešeno bolečino. Lahko smo jo potisnili globoko v podzavest ali pa se nam oglaša vsak dan v odnosih, pa je ne prepoznamo, ker jo morda projiciramo na drugega – na takšen način se izogibamo, da bi jo zares videli. Če je naš notranji otrok ranjen, bomo skoraj zagotovo iskali ljubezen, potrditev in sprejemanje v drugih – želeli si bomo, da nam tisto, kar nismo prejeli od staršev, dajo drugi (partner, prijatelji itn.). A seveda je to, žal, nemogoče, zato smo lahko še bolj razočarani in žalostni. Lahko bomo druge krivili za svojo „nesrečo“ in slabo počutje, ker nam ne dajejo tistega in na takšen način, kot si želimo. Morda nas drugi zapuščajo, zavračajo ali se ob njih počutimo še bolj osamljeni in prazni. Čutimo stisko. Res je, da druga stran vedno nosi svoj del odgovornosti, vendar se je potrebno vprašati, zakaj smo magnet za ljudi, ki nam dajejo ravno nasprotno od tistega, kar si želimo, nas zapuščajo, izdajo itn.
To je ključno vprašanje – zakaj smo magnet za takšne ljudi. Od tukaj najprej se začne celjenje. Kajti odgovor nas vedno obrne v nas same. Naše ne-slišane bolečine, ne-videna žalost, neuslišano hrepenenje po sprejetosti in ljubezni v otroštvu, nas pripelje do posameznikov, ki nam pokažejo, kje si naši ranjeni delčki. Z NAMENOM, DA JIH ZACELIMO – OBJAMEMO Z LJUBEZNIJO, POTOLAŽIMO, JIM POVEMO, DA JIH IMAMO RADI. Edini vir ljubezni smo mi sami. Ljubezen, sprejemanje si lahko danes mi damo sami. In to je ključ do osvoboditve, lahkotnosti … sreče, če želite.
Zakaj delo z notranjim otrokom deluje? Ker možgani ne poznajo razlike med preteklostjo in sedanjostjo
Naše notranje bitje in možgani ne poznajo razliko med preteklostjo in sedanjostjo. Kar se je zgodilo v preteklosti, je z nami še danes. Vse rane, vsi zapuščeni, zavrnjeni, prestrašeni delčki so še vedno z nami. Prebujajo se v odnosih in v doživljanju sveta, okolice. In ravno ta informacija, da naši možgani ne poznajo razlike med preteklostjo in sedanjostjo je ključna, kajti pomeni, da vse kar se nam je zgodilo v preteklosti lahko zacelimo.
Vse kar nismo prejeli v otroštvu, lahko danes damo sami sebi. To nam je morda težko razumsko dojeti, a vendar so naši možgani čarobni in v kombinaciji s silo življenja in ljubezni, ki teče iz naših src, prav zares lahko zacelimo svoje rane preteklosti.
A ključno zares je, da se začnemo obračati v sebe in sebi začeti dajati ljubezen, sprejemanje, toplino, pohvalo, si povemo, da smo vredni, dragoceni, da si zaslužimo najboljše. V sebi. S primernimi tehnikami in orodji ter ob podpori ustreznega terapevta, zares lahko naredimo spremembo.
Zares ne moremo spreminjati drugih. Spreminjamo lahko le sebe. To je dobra novica, kajti ko spremenimo sebe, začnemo privlačiti drugačne ljudi, ki bodo z nami ravnali spoštljivo, nas cenili, poslušali, videli, slišali in z nami vztrajali ne glede na to ali bomo jezni, žalostni...
Ko prebudimo vrelec ljubezni v sebi... Začnejo prihajati ljudje, ki nam dajo ljubezen …
Pripravljen-a na pot spremembe?
Vabljenii na individualne celostne terapevtske seanse.
inspiracije