Perfekcionizem je izraz, ki ga slišimo vedno pogosteje. Stremimo k popolnosti na vseh področjih, ne da bi prav dobro vedeli, za čim pravzaprav sploh stremimo.
Sledimo idealom lepote, ki so jih postavili drugi, idealom dobre mame in očeta, žene in moža, hčerke in sina, partnerice in partnerja, sodelavke in sodelavca, podjetnice in podjetnika, prijateljice in prijatelja. Idealom, ki smo jih posvojili za svoje, ne da bi o njih pravzaprav sploh razmišljali. In prav zato nikoli nismo dovolj dobri. Ne moremo biti. A ker se tega ne zavedamo, nas v notranjosti še naprej tiho razjeda občutek, da nismo dovolj (dobri, lepi, pametni, uspešni …).
Sprejeti sebe takšne, kot smo, je verjetno najtežja naloga. Perfekcionizem pa tisti, ki nam to nalogo močno otežuje. Pa vendar je to naloga, ki čaka vsakega izmed nas, če želimo, da bo naše življenje lepše in bolj izpolnjeno.
Prvi korak: raziščite svoje kriterije
Prvi korak, ki ga lahko naredite takoj, je, da raziščete svoje kriterije, in kaj hitro boste ugotovili, kako nesmiselni so nekateri izmed njih in se začeli spraševati, zakaj jim sploh sledite.
Ob tem razmišljanju se ustavite tudi ob vprašanju, kaj perfekcionizem sploh je in kdo si je ta izraz izmislil. Razmislite še, kaj je vaša definicija dovolj dobre mame ali očeta, žene ali moža, hčerke ali sina, partnerice ali partnerja, sodelavke ali sodelavca, podjetnice ali podjetnika, prijateljice ali prijatelja.
Kako boste vedeli, kdaj ste dovolj dobri? Vzemite svinčnik in list papirja v roke in naredite pregled svojih kriterijev.
Drugi korak: evalvacija realnosti kriterijev
Je to, kar ste zapisali, v resnici izvedljivo ali pa morda ne?
Je izvedljivo, da boste vedno imeli dovolj časa za otroke, partnerja, službo in ne nazadnje tudi zase? Je izvedljivo, da boste vedno dobre volje, da boste vedno imeli odgovor na vsako vprašanje ali dilemo in da se boste vedno odločili prav? Je izvedljivo, da se boste prav vsak dan držali stroge diete in telovadnega režima, kot bi to storila popolna ženska ali moški? Se morda kateri od kriterijev med seboj izključujejo?
Vzemite si čas, preglejte kriterije in ocenite njihovo realnost, pri čemer pa ne pozabite dveh stvari: prvič, dan ima samo 24 ur (ja, tudi vaš) in drugič, tudi vi ste samo človek s svojimi dobrimi in slabimi trenutki. Kriterije, ki niso realni, prečrtajte s seznama.
Tretji korak: preglejte preostale kriterije in preverite, kako se ob njih počutite
Se vam zdijo smiselni ali ne?
Če dobro premislite o njih, jih še lahko vzamete za svoje ali ne? Lahko v njih prepoznate koga od ljudi, ki so vam blizu? Morda svoje starše, dobre prijatelje, znane osebe? Ali pa morda like glavnih junakov iz vaših priljubljenih knjig ali TV-serij? Ste morda katerega izmed kriterijev posvojili za svojega, ne da bi o njegovi smiselnosti sploh dobro premislili? Jih morda lahko malce spremenite in prilagodite sebi in svoji situaciji? Prečrtajte vse kriterije, ki se vam ne zdijo smiselni, ki niso vaši in ob katerih se ne počutite dobro.
Četrti korak: naredite seznam kriterijev
V četrtem koraku pa vam preostale le še to, da naredite seznam kriterijev, ki so ostali, in po potrebi dodate še kakšnega, ki se vam zdi smiseln.
Zapišite kriterije, ki so realno izvedljivi. Dodajte kakšnega, s katerim si dovoljujete biti nepopolni, npr. tudi dobra mama se kdaj zmoti, tudi dobra partnerica ima kdaj slab dan itd.
Dodajte kriterije, s katerimi si boste dovolili biti človek, in sprejmite sebe takšne, kot ste – popolni v svoji nepopolnosti.
V ozadju potrebe po perfekcionizmu je prepričanje Nisem dovolj dobra oz. dober, ki vam lahko otežuje, da bi svoje kriterije oblikovali tako, da se boste ob njih še počutili dobro in prek njih lažje sebe sprejeli takšne, kot ste – popolni v svoji nepopolnosti. A ne skrbite, prepričanja lahko spremenite, če se le odločite, o čemer sem že pisala. Zato le pogumno na pot sprememb. Le vi ste tisti, ki jih lahko naredite.
inspiracije