Kje so danes prave ljubezni? Zakaj se ljudje toliko ločujejo? Zakaj dandanes toliko odnosov razpade?
Živimo v časih materializma, trdega kapitalizma, egoizma, neobjektivnih medijev, instagramerjev in socialnih omrežij, ki z nerealnimi sanjskimi podobami ter površinskimi objavami "perejo" naše možgane, negativno vplivajo na odnose, na intimnost in ustvarjajo popolnoma napačne podobe o ljubezni in odnosih.
Visimo in se prodajamo na socialnih omrežjih, potem pa se sprašujemo, zakaj nam pa v realnem življenju odnosi ne funkcionirajo.
V odnose skoraj nihče ne vlaga več truda
Skoraj nihče ni več pripravljen odpirati svojega srca. Skoraj nihče se ni več pripravljen prilagajati, rasti in graditi, saj so ljudje prepričani, da je lažje oditi, kot pa investirati v odnose. Ob vsej tej plehkosti, ki nas ves čas obdaja, se nekaterim tudi zdi - zlasti takrat, kadar se v odnosu pojavijo težave - da je sosedova trava bolj zelena. Mar je res?
Poleg vsega tega še vsak od nas pride v odnos z vzorci iz svojih preteklih življenj, z vzorci iz svoje primarne družine, z vzorci iz svojega okolja in z vso dodatno prtljago, ki si jo je navlekel tekom tega življenja.
Ob srečanju in spoznavanju dveh oseb torej vedno brez izjem trčita dva sistema zrcalnih vzorcev, pogosto različnih vrednot in prepričanj, kajti dveh enakih oseb na Zemlji ni.
Manj kot smo skozi življenje opravili dela na sebi, manj kot smo spoznali sami sebe, razrešili zavedne ali nezavedne negativne vzorce iz naše preteklosti, ki krojijo naše izbire in naše odnose, bolj toksični so odnosi, ki jih pritegnemo, toliko večja so zrcala, ki nam jih odnosi z drugimi nastavljajo. Z dušnega vidika smo tukaj zato, da se učimo, izkušamo in rastemo. Če bi osvojili vse zemeljske lekcije, najbrž ne bi bili več tukaj. To je najbrž sicer daljni "cilj", a z nerazrešeno prtljago, je nemogoče spoznati osebo in pričakovati, da bo ta oseba "idealna" in da bo izpolnila vse naše pogoje, še posebej, ko vse naše nerazrešene travme in vzorci iz preteklosti kot zrcalne slike trčijo z nerazrešenimi travmami, bolečinami in vzorci iz preteklosti druge osebe.
Zato je za to, da nek odnos sploh lahko uspe, da napreduje, ter da je čim bolj harmoničen, delo na sebi, razreševanje vzorcev in prilagajanje drugi osebi vsaj do določene mere nujno. Več kot smo razrešili, bolj harmonični so naši odnosi, bolj harmonične osebe prihajajo v naše življenje. Trenutno življenje kot ga živimo in osebe, ki so trenutno okoli nas, so vedno dober vibracijski pokazatelj, kako daleč v resnici smo. Živimo harmonično in lepo partnerstvo ali smo samski?
Če en vidik ni izpolnjen, če nam nekaj v življenju ne gre, če smo samski, še nismo "tam", potem nečesa še nismo razrešili, še nismo opravili nalog in lekcij, ki smo si jih z dušnega vidika zadali. Kajti ne glede na to, s čimer se trenutno soočamo, na zemljo smo v bistvu vsi prišli samo z enim namenom - se učiti brezpogojne ljubezni.
Če trmasto vztrajamo v zanikanju in nesprejemanju, se nam lekcije vedno znova in znova ponavljajo
Drug obraz, a ista naloga. Pa spet drug obraz, a še vedno ista naloga. Dokler nekega dne nekaj ne zaboli tako močno, da končno doumemo, da vse kar se nam v življenju dogaja v resnici ne govori o drugih, ampak o nas. In da smo edino mi tisti, ki lahko nekaj spremenimo in naredimo drugače.
Kako torej izgleda odnos, ko se najdeta dva, ki drug od drugega samo zahtevata in nekaj pričakujeta, nista pa pripravljena negovati, graditi, rasti, se podpirati, se kdaj tudi odrekati?
Kajti tudi v najbolj harmoničnih partnerstvih se slej ko prej pojavijo izzivi, preko katerih moramo iti, če želimo, da odnos na dolgi rok uspe. Možni sta dve opciji. Odnos sicer lahko traja v večni neizpolnjenosti, v kolikor se najdeta dva vibracijska ujemanja, ki zrcalno večno vztrajata v polju lastnih pričakovanj in očitkov.
Ko eden izmed njiju dvigne svojo vibracijo, se spet lahko zgodi dvoje. Ali svojo vibracijo posledično dvigne tudi druga oseba in odnos preraste v nekaj višjega in globljega, v tisto pravo ljubezen, kar si pa vsi želimo in imamo po tem globljo potrebo, ne glede na to koliko to rano v našem življenju skušamo zaflikati s socialnimi omrežji, površinskimi odnosi, ki jih živimo ali drugimi vrstami odvisnosti ali pa odnos razpade, ker višje vibracije ene osebe niso več skladne z nižjimi vibracijami druge osebe.
Če nobena od njiju ne dvigne svoje vibracije in oba vztrajata v polju lastnih pričakovanj in očitkov, tak odnos prav tako lahko slej kot prej razpade brez osvojene lekcije in se ponavlja z novimi obrazi. Ta dva ne vztrajata v odnosu, se ločita, razideta se ob prvi priliki, ko nekaj nekomu ni všeč, ne potrudita se, ne skušata rešiti težave, ko nekaj zaškripa, ko nekdo pokaže svojo rano, v razmišljanju, joj, to pa že ni to, če je takšen, če se tako obnaša, brez razmisleka in pravega razumevanja zakaj se ta oseba v resnici sploh tako obnaša in že sta en ali pa kar oba v poplavi socialnih omrežij v iskanju nove "sanjske" ljubezni.
In tako se z nezaceljenimi ranami ponovi nov začaran krog z drugo osebo. Kajti vse tisto česar nismo razrešili v res globlji obliki, ne samo na mentalni ravni, ampak tudi na čustveni in duhovni, pritegnemo v svoje življenje z novimi osebami. In potem se sprašujemo zakaj. Odgovor na to vprašanje tiči zgolj in samo globoko v nas. Kajti mi smo energija. S svojo energijo pritegujemo v svoje življenje čisto vse v našem okolju. Ista vibracija privabi isto vibracijo. Kakšni ljudje se nahajajo okoli vas? To so ljudje, ki vam kažejo, kje ste in kako daleč ste prišli. So vaši odnosi z njimi globoki, varni, povezani, intimni, si dovolite bližine ali so ti ljudje plehki, površinski, toksični, čustveno nedostopni, nepovezani s svojo avtentično energijo, se več ukvarjajo s svojim videzom kot s svojo notranjostjo? So to ljudje povezani s svojimi čustvi, so sočutni, srčni, zavestni, prijazni ali so to ljudje, ki se raje kot v vašem srcu dokazujejo v zunanjem svetu in na socialnih omrežjih s svojo obleko, dosežki in s “pomembnimi” ljudmi okoli sebe? V kakšnem krogu ljudi se gibljete, s kom se družite? Naj nam je to razumljivo ali ne, niti najmanjši kamenček se ne pojavi pred nami po naključju. Brez izjem. Če nismo predelali svojih ran na globlji ravni, če sami nismo ozavestili svojih čustev, če si ne upamo biti globoki in intimni, kako naj se pred nami pojavijo osebe, ki so povezane s svojimi čustvi, ki pa so globoke in intimne? Ni šans, da takšno osebo sploh kje srečamo, saj se sploh ne giblje v naših krogih.
Globlji smisel tiste res prave ljubezni kot jo iščemo, je služenje
Je sposobnost resničnega dajanja in resničnega sprejemanja. Je sposobnost komuniciranja. Zato danes toliko odnosov razpade. Ker ljudje niso sposobni služiti. Ker niso sposobni zares dajati in zares sprejemati. Ker se niso sposobni prilagajati. Ker ne znajo ljubiti brezpogojno in zares. Ne glede na to, koliko so bili v življenju vse že ranjeni in prizadeti.
Ljudje postavljajo pogoje, ob tem pa se niti malo ne vprašajo ali so sami tako perfektni ali so sami dovolj dobri oz. tako dobri partnerji, da takšno "perfektnost" kot so si jo zamislili v svoji glavi, lahko zahtevajo tudi od drugega?
Če živimo večno neizpolnjene ljubezni, toksične odnose, če smo samski, smo ali na strani tistega, ki bodisi ni sposoben vložiti truda in razrešiti (notranjega) konflikta, bodisi na strani tistega, ki je sicer pripravljen vložiti trud, a vedno znova naleti na gluha ušesa, umik in nerazumevanje druge strani, katerih vzroki prav tako izvirajo iz lastne še nerazrešene notranje realnosti.
Kaj nas obnašanje drugih oseb uči o nas samih?
Česa se moramo zavedeti v takšni situaciji, kaj nas obnašanje drugih oseb uči o nas samih? Česa še nismo predelali, razrešili, da so takšne osebe še vedno prisotne v naših življenjih? Kdo v življenju je z nami že ravnal na takšen način ali pred kom v resnici bežimo? Ko raziščemo vzroke, vedno pridemo do otroštva. In ko smo pripravljeni, vidimo in gremo še dlje, tudi v prejšnja življenja.
Vedeti moramo, da ne moremo spreminjati drugih oseb
Ne moremo vplivati na njihovo svobodno voljo. Spreminjamo lahko zgolj sami sebe. Kaj je torej tisto, kar moramo mi razrešiti, da se nam takšni odnosi in takšne osebe v naših življenjih ne bodo več ponavljale?
In kaj takrat ko enkrat končno doumemo, da nekaj v naši preteklosti nikoli ni delovalo, da ne deluje, ko končno želimo nekaj spremeniti in ko končno spoznamo, da si na dolgi rok vendarle želimo ljubeče, izpopolnjujoče in harmonične odnose ( če beremo tale članek si jih najbrž že želimo ali smo pa vsaj na dobri poti do tja)? Kaj sploh lahko naredimo v takšnih situacijah, kako si sploh lahko pomagamo?
Lahko spreminjamo sebe
Lahko dvigujemo svojo vibracijo, razrešujemo svoje vzorce, se sprašujemo zakaj potrebujemo pozornost, kateri del v nas pritegne osebe, ki bežijo, ki so čustveno zaprte in nedostopne, ki niso pripravljene investirati v odnose, zakaj sploh želimo takšne osebe, ki nas nočejo? Ali se sprašujemo zakaj iz odnosov morda bežimo mi? Dobro je, da pri tem poiščemo pomoč terapevtov ali učiteljev, ampak takih, ki nam ustrezajo, ki so sami že ozavestili določene vzorce, nas podpirajo in odpirajo v nas nerazrešene rane, kajti sami bomo to ozavestili veliko težje.
Ko dvigujemo svojo vibracijo, svoj potencial s sprejemanjem in z zavedanjem, da v vesolju obstajajo višji duhovni zakoni, ki so vedno v ravnovesju, ko zaupamo višjemu duhovnemu intelektu, da se vse zgodi ob svojem božanskem času, avtomatsko dvigujemo tudi vibracijo okolja in ljudi okoli sebe.
In dvig lastne vibracije in svoje zavesti je zares edino in največ kar lahko naredimo zase in za druge.
Dviga vibracije nam ni potrebno nikomur dokazovati
Pred nikomer nam ni potrebno dokazovati lastne vrednosti. Kajti ko dvignemo svojo vibracijo, ko zares spremenimo svojo energijo, se to preprosto začuti. Čuti se v naši auri, v naši energiji, čuti se tudi na drug konec sveta. Ko se spremeni naša energija, se spremenijo tudi naši odnosi in ljudje okoli nas. Kako vemo, da smo dvignili svojo vibracijo, jo zares spremenili? Nenadoma se okoli nas pojavijo drugačni ljudje. Tisti pravi. Znajdemo se v drugačnem okolju. Vse okoli nas postane drugače.
So vsi ti procesi lahki? Ne, niso lahko, so pa resnično vredni. Kaj je bolj vredno od tega, da ste v stiku s svojimi čustvi in da se jih ne bojite pokazati, da živite svoje pristno, avtentično in izpolnjeno življenje? Da ste srečni. In da so okoli vas ljudje, ki vas imajo zares radi in vas v vsem podpirajo. Takšne kot v resnici ste. In ne, sosedova trava ni bolj zelena. Trava je bolj zelena tam, kjer je negovana. Zato investirajte vase. In začnite graditi.