Kot je zapisal Viktor Frankl, je Življenje tisto, ki človeku zastavlja vprašanja, in na posamezniku je, da najde odgovore – rešitve. Včasih odgovore zmoremo podati sami, drugič potrebujemo pomoč.
Vsi kdaj potrebujemo pomoč sočloveka
Vsi smo morda že bili kdaj v stiski in smo potrebovali pomoč sočloveka, prav tako pa je vsak od nas v nečem 'bogat' in lahko pomaga drugi osebi v stiski.
Pomoč lahko zahteva, da podarimo svojo energijo, čas, denarna ali materialna sredstva in znanje oz. veščine, vendar vsaka pomoč sočloveku ni 'v po-moč'.
Za pomoč se lahko odločimo, kadar smo pripravljeni pomagati in so izpolnjeni 'štirje pogoji pomoči'.
Prva dva pogoja se nanašata na osebo, ki potrebuje pomoč: druga oseba si pomoči želi in si je pripravljena pomagati tudi sama. Druga dva pogoja sta vezana na oceno dajalca pomoči: ali imam 'moč za pomoč' ter ali s pomočjo ne povzročam škode.
Ne glede na to, kako ustrezna in želena je pomoč, je ta v osnovi lahko uspešna le, kadar si jeoseba, ki pomoč potrebuje, pripravljena pomagati tudi sama. Če te pripravljenosti ni, ji pravzaprav ne moremo resnično pomagati.
Kadar nas druga oseba ne prosi za pomoč in ji kljub temu pomagamo, to pogosto pomeni, da svojo pomoč vsiljujemo in s tem kršimo posameznikovo svobodno voljo, kar za dajalca pomoči lahko pomeni prihodnje breme.
Tretji pogoj za ponujanje pomoči obsega presojo 'naše moči za pomoč' in naših kompetenc. Pri fizični pomoči to pogosto znamo presoditi, pri drugih pomočeh pa se lahko kaj hitro precenimo. Za ponujanje strokovne pomoči moramo biti tudi ustrezno usposobljeni, za to imeti ustrezno izobrazbo in praktične izkušnje.
Smer pomoči in kompetence
Galileo Galilei in številni pred njim so menili, da ljudi ne moremo pravzaprav ničesar naučiti, pomagamo jim lahko le, da znanja odkrijejo v sebi.
Za pomoč pa nas usposablja tudi življenje samo in sočloveku pogosto lahko pomagamo tudi na poti, ki smo jo sami že uspešno prehodili. Če ima npr. vaš prijatelj ali prijateljica težave v partnerski zvezi, mu lahko pomagate uspešno s primernim nasvetom. Tak nasvet običajno premoremo, če smo podobne težave v svoji partnerski zvezi že uspešno rešili.
Na osnovi navedenega je nakazano, da je smiselno tudi pri iskanju pomoči preveriti, ali je oseba, ki se ji bomo v pomoči zaupali, tudi zares kompetentna, da nam resnično lahko pomaga. Izziv se pojavi pri odločitvi, da pomoč poiščemo pri samooklicanih zdravilcih, terapevtih in svetovalcih brez vsakršnih kompetenc in še bi lahko naštevali. V dodatku k Tečaju čudežev je npr. navedeno, da naj bi psihoterapija težila predvsem k zdravljenju človekovega uma, verjetno pa se to lahko zgodi le ob zdravem umu, česar pa pogosto tudi certifikati ne zmorejo zagotoviti.
Četrti pogoj pomoči je, da s svojo pomočjo ne povzročimo škode niti sebi, niti osebi, ki ji pomagamo, niti komurkoli drugemu. Izpolnitev tega pogoja od nas zahteva zrelost za ponujanje pomoči.
Koliko pomoči dati, da sočloveku povrne njegovo lastno moč?
Kitajski pregovor pravi, da z dajanjem rib osebo nahraniš za en dan, z učenjem lovljenja rib pa za vse življenje.
Iz tega se lahko naučimo, da je treba onemoglega hraniti le, dokler ni zmožen sam poskrbeti za svojo 'hrano'. Iz pregovora ne izvemo modrosti o tem, kaj storiti, kadar oseba zgolj zahteva ali prosi za ribe, učenje in aktivnosti 'lovljenja rib' pa opušča.
Kdaj je pomoč škodljiva?
Čeprav posameznik želi drugemu pomagati, pa lahko s svojo pomočjo tej osebi pravzaprav povzroči več škode kot koristi. O tovrstni pomoči govori tudi naslednja zgodbica o človeku in metulju:
»Človek je sedel in gledal, kako se metulj nekaj ur muči, da bi svoje šibko telo izvlekel skozi to majhno odprtino. Potem je metulj obstal. Zdelo se je, da ne more naprej. Zato se je človek odločil, da bo metulju pomagal: vzel je škarje in prerezal bubo. Metulj je z lahkoto prišel ven. Toda imel je šibko telo in mehka krila. Človek je še naprej opazoval metulja. Pričakoval je, da se bodo krila vsak trenutek odprla in razširila, da bi ponesla metuljevo telo in mu dala moč. Nič se ni zgodilo! Metulj je vse svoje življenje preživel plazeč se po tleh s šibkim telesom in nerazvitimi krili. Nikoli ni poletel. Človek kljub svoji ljubeznivosti in dobrim namenom ni razumel, da je napore, ki bi jih moral metulj prestati, medtem ko bi se prebijal iz bube, načrtoval Bog, zato da bi kri iz metuljevega telesa stekla v krila in bi bil tako pripravljen za letenje, potem ko bi se osvobodil bube.«
S pomočjo naj ne bi škodili osebi, ki ji pomagamo, prav tako ne drugim ljudem, kakor tudi ne sebi. Slednje se v medčloveški pomoči bližnjim pogosto dogaja, kadar se po pogovoru in druženju slabo počutimo. Slabo počutje je znak, da smo del težav prevzeli nase oz. jih prebudili v sebi in jih nismo zmožni preobraziti. To se pogosto dogaja, kadar s pomočjo kršimo t. i. univerzalne zakone stvarstva.
Poleg izpolnjevanja nevednih pogojev pomoči pa je zaradi 'potencialnega obstoja lastne nevednosti' in iz nje morda izhajajočih neugodnih posledic pomoči koristno tudi, da sočloveku pomagamo z brezgrajnimi nameni in čistega srca. Izziv se pojavi, kadar nas v pomoč vodijo predvsem naši interesi, naše lastne osebnostne šibkosti, potrebe in želje. Ti kažejo tudi na naše pogojenosti, in če te obstajajo in se jih zavedamo, se je pred dajanjem pomoči o njih treba z drugo osebo odkrito pogovoriti.
Pomoč drug drugemu je pot človeškega razvoja
Morda smo ljudje kot 'padli angeli, ki imajo le eno krilo, in za to, da lahko poletimo, se je treba naučiti sodelovati in drug drugemu pomagati.
inspiracije