Jana Špeh

Kdaj pa je tvoj čas?

piše: Jana Špeh
10. avgust 2017    804 ogledov

Dotikam se posebej pomembne tematike, ki sem jo razvila na podlagi osebne izkušnje ter vprašanj, ki jih dobivam. V hitrem tempu se žal dogaja, da si posameznik ne vzame časa zase, to pa je lahko težava, saj si s tem načinom ne dajete možnosti, da bi spoznali in razvili samega sebe. Tudi jaz sem nekoč svoj čas posvečala predvsem opravkom, druženju in temu, kar moram narediti. Ob vsem tem pa v sebi človek spozna, da ni prisoten, da počne zgolj tisto, kar misli, da mora, namesto da bi užival svoje življenje.

Živeti življenje, ki si ga želim

Seveda je vse odvisno tudi od želje posameznika, a rada verjamem, da bi prav vsak raje živel življenje, ki ga želi živeti – brez obžalovanj, kakor pa da se nenehno predaja le nekim zunanjim smernicam ter tako sprejema neko vodenje.

Naučeni, da sledimo zunanjim smernicam namesto sebi

V resnici smo tako naučeni. Že odkar smo prijokali na svet, nam nekdo pove in kaže, kako v tem svetu delovati. To so lahko starši ali skrbniki, učitelji, prijatelji, sodelavci, vodje … Nihče pa nas ni učil o tem, kako pomemben del smo v resnici sami pri tem, da živimo, in sploh kako priti v stik s samim seboj ter zakaj je to tako pomembno. Tega pač v šolah ne učijo, a verjamem, da bo vsak, ki se je odpravil na pot raziskovanja sebe in postal aktivni soustvarjalec, rekel, da bi bil to zelo pomemben predmet v šoli.

Dragi vsi, vse to, kar pišem, pride naravnost iz mene, zato da delim svojo izkušnjo in z namenom, da še drugemu omogočim, da najde pobudo v sebi za spremembo.

Dragocenost trenutkov tišine samo v svoji družbi

Nekoč so mi dejali, da ne bom zmogla, naj ne sanjam preveč, saj je moje življenje prekril 'temen oblak' – bolezen. Strah me je bilo, pa še kako strah, in ja, želela sem se skriti pred to grozoto, ki je napadla moje telo. Zakaj jaz, zakaj ne morem biti kot drugi?

Nato sem spoznala dragocenost trenutkov tišine samo v svoji družbi.

V resnici mi je dala ta izkušnja hkrati zrelost in zavedanje, energijo, da zmorem, vero, da mi lahko uspe, poiskala sem mir in ljubezen v sebi. Včasih te življenje popolnoma pretrese, da te zdrami iz sna. V sebi sem nenadoma vedela, da želim nekaj več. Preprosto biti vesela in zadovoljna. Spoznala sem, da je to nekaj, kar izbereš, in ne nekaj, s čimer se rodiš. Največja možnost, ki jo ima vsak, pa je prav možnost izbire. Prav zaradi tega sem spoznala hvaležnost in čisto ljubezen. Spoznala sem, da je lepo biti obkrožen z osebami, ki te sprejemajo in podpirajo, in spoznala sem dar sprejemanja ter začela biti najprej podpora za druge. Ja, vem, uporabila bom že izrabljen stavek, a moram ponoviti, da se še bolj usede:

"KAR DAŠ, TO DOBIŠ." "NAJPREJ DAJ IN DANO TI BO."

Roko na srce, ker sanjam še boljši svet, dajmo postati to, kar smo, in sprejmimo ljubezen – zdravilno energijo v sebi. Sprejmimo božansko naravo življenja kot tako in dovolimo si biti.

V vsakem od nas je vsemogočna energija, je svetloba, naš izvor in naša essenca. Bodimo strastni v potovanju odkrivanja življenja, strastni na poti doseganja zastavljenega cilja, strastni v odnosu do časa, ki je zgolj iluzija.

Ko se v sebi človek zares zaveda, da si želi nekaj več ...

V istem trenutku univerzum sliši vašo prošnjo in včasih je za to, da lahko odpremo oči in prestopimo prag, pomembna izkušnja. Prosimo za to, da smo boljši, in dana nam bo izkušnja, ki jo potrebujemo živeti, da bi lahko pridobili to, za kar smo prosili.

Nemalokdaj pa v izkušnjah vidimo samo to, kar opredeljujemo na fizični ravni. Podani so nam izzivi in vsak v sebi točno ve, kolikokrat v dogodku ne vidi izziva za svoj razvoj, temveč zgolj neki zunanji dregljaj, ki nas lahko navadno predvsem zmoti. Takrat se človek rad vpraša, kaj mi je bilo tega treba, in prav to je tisti ključni trenutek, v katerem je vse, kar moramo narediti, zgolj to, da potrkamo na svoja vrata in vstopimo vase. Vedite, da boste tukaj našli prav vse odgovore.

Edino, kar vsak potrebuje, je pristni stik s seboj

Je čas, ki ga namenjate spoznavanju sebe, je trenutek, v katerem se povežete s tem, da ste del celote. V tem momentu lahko pogledaš širšo sliko in spoznaš, da nisi zgolj žrtev, temveč da za vsem stoji namen, da imaš ti v tej fizični izkušnji svoj krasni namen. V miru in tišini prideš v stik s svojo resnico. Ko sprejmeš v sebi ljubezen, pa nenadoma vse okrog sebe vidiš ljubezen.

To bo naredilo razliko, to vam bo spremenilo življenje, vas zasukalo za 180 stopinj in vsak najmanjši gib boste zaznavali kot lekcijo in blagoslov. Sprejmi v sebi, da je pot polna lekcij, ki ti pomagajo, ker je točno ta, prav zdaj, tista izkušnja, ki jo potrebuješ!

Če si predstavljate avtomobil: ko je okvarjen, preprosto ne gre naprej. Mi pa poskrbimo za to, da okvaro popravimo. Kaj pa naredimo, ko sami tega ne zmoremo? Prav to, kar naredimo z avtomobilom, ko je v rezervi, tako naredimo s seboj in si vzemimo čas zase vedno, ko tako čutimo. Vse, kar počnemo, postane navada – naj bo posvečanje sebi prioriteta na seznamu navad.

Primer z avtomobilom sem podala, da vsak v sebi razume, da smo naravnani tako, da znamo poskrbeti za vozilo na štirih kolesih, za naše prevozno sredstvo na dveh nogah in nas same pa marsikdaj ne.

Nauči se imeti rad, sprosti se in dovoli tišini, da pride

Zveni hecno, a prav v miru in tišini se največ dogaja, saj si takrat povezan s seboj in brezmejnim navdihom v sebi. Spoznal boš, da so vse rešitve v tebi. Brez truda, brez stresa, vzemi si čas in dovoli si biti sam s seboj. Meditacijo vključi v svoj dnevni ritual. Dvakrat dnevno (ja, je mogoče) vsaj odstotek ljudi na svetu meditira z odličnimi rezultati, zakaj ne bi tudi ti v dnevu poiskal 40 minut zase? Kaj pa je pomembnejše od tega? Imej se rad, in pika. Kakorkoli ti je najljubše, kakorkoli uživaš in se počutiš najbolje. To je tvoj način in privošči si užitek v tem. Delat greš vsak dan, stanovanje pospravljaš vsaj enkrat tedensko, avto opereš recimo dvakrat mesečno, kaj pa ti? Kdaj bo tvoj čas?

Kaj pa ti praviš? 0
  Bodi prvi in podaj svoj komentar ter prejmi 3 žarke!
Nalagam...