Potreba po dobrih odnosih je prisotna pri vseh ljudeh, vendar smo ljudje zanjo različno dovzetni. Nekateri ljudje so zagledani vase in v svoj prav, drugi se opravičujejo za vsako malenkost. Prava mera je v pozornosti in občutku za stanje sočloveka ter tudi v zvestobi do sebe.
Kdaj se torej opravičimo?
Ko opazimo, da smo s svojim dejanjem drugo osebo prizadeli, se je drugi osebi treba opravičiti – že iz svojega spoštovanja do nje. Opravičimo se iz dveh razlogov: kadar obžalujemo dejanje ali zgolj vpliv, ki ga je naše dejanje imelo na drugo osebo.
Kako se opravičiti?
Če dejanje obžalujemo, obžalovano izrazimo z besedami in ob tem preverimo, ali lahko povzročeno škodo odpravimo ali omilimo. Opravičilo ima pomen, če dejanj ne ponavljamo. Za ta namen se je treba zazreti vase in ugotoviti, kaj nas je v dejanje vodilo. Pogosto so to naše značajske šibkosti, ki jih je koristno raziskati in odpraviti. Če je treba, to svojo odločitev in zavezo sporočimo drugi osebi, kajti s tem pridobimo zaupanje. Končamo lahko s prošnjo "prosim, odpusti mi" in na koncu se za odpuščanje tudi zahvalimo.
Kaj pa storiti, kadar stojimo za svojim dejanjem, vendar smo z njim drugo osebo prizadeli?
Kadar drugo osebo s svojim dejanjem prizadenemo in dejanja ne obžalujemo (menimo, da smo dejanje naredili povsem skladno s seboj), se osebi opravičimo, če smo ji s svojim dejanjem povzročili občutke prizadetosti.
Oseba bo lažje odpustila, če ji izrazimo svoj pozitivni namen v dejanju in pomen dejanja za nas same, kajti s tem drugi osebi omogočimo spoznanje, da si je naše dejanje napačno razlagala, in ji pomagamo raziskati njene razloge, ki so jo v situaciji vodili v prizadetost in zamero, ter ji tako omogočimo osebnostno rast.
Primer opravičila, kadar dejanje obžalujemo: "Vidim, da si žalostna, ker sem zamudil na kosilo. Žal mi je, da sem zamudil. Na poti domov sem srečal starega znanca, s katerim se nisva videla že celo večnost. Povabil me je na pijačo, stekel je pogovor in čisto sem pozabil na čas. Ne vem, kako lahko svojo napako popravim, vendar obljubim, da se bom vnaprej držal ure, in če bo kaj prišlo vmes, te bom poklical, da te ne bo skrbelo. Rad te imam in najin odnos mi je zelo pomemben. Prosim, oprosti mi. Hvala.«
Opravičimo se tako lahko iz dveh razlogov: kadar obžalujemo dejanje ali zgolj vpliv, ki ga je naše dejanje imelo na drugo osebo, saj s tem sebi in drugi osebi omogočimo proces razrešitve situacije in odnosa. To je največje darilo, ki ga drug drugemu na tej stopnji razvoja lahko damo. Če smo v tem iskreni, vsi s tem dejanjem zrastemo in morda nekoč zavest razvijemo vse do tja, kjer opravičila ne bodo več potrebna.
inspiracije