Katerega volka pa ti hraniš?

V tem prispevku delim z vami zgodbo dveh volkih – dveh silah v nas samih, ki odločilno vplivata na naše življenje: ali v njem napredujemo ali stagniramo in se vrtimo v krogu ali pa celo nazadujemo.

Zgodba se glasi:

»Nekega večera je dedek plemena Cherokee pripovedoval svojemu vnuku o bitki, ki se dogaja znotraj nas. Rekel je:  »Moj vnuk, znotraj vsakega človeka stalno poteka bitka med dvema volkovoma. Eden je hudoben, jezljiv, nevoščljiv, ljubosumen, žalosten, veliko obžaluje, je pohlepen, aroganten, samopomilujoč, obtožuje, je zamerljiv, laže, je lažno ponosen, ima občutek večvrednosti in je zagledan vase. Drugi pa je dober, vesel, miren, ljubeč, upajoč, spokojen, usmiljen, prijazen, dobronameren, empatičen, radodaren, resnicoljuben, sočuten in zaupljiv.«

 

 

Vnuček je razmišljal o tem in vprašal dedka: »Kateri volk pa zmaga?«

Zgodba ima po različnih virih dva različna odgovora na vnukovo vprašanje:

V prvi različici zgodbe dedek odgovori: »Tisti, ki ga hraniš.«

 

 

V drugi različici zgodbe pa je dedkov odgovor: »Oba, če ju pravilno hraniš.«

 

 

Ker dečku seveda ni bilo jasno, kaj želi s tem povedati, je dedek nadaljeval z naslednjim pojasnilom: 

»Če bom namreč enega od volkov stradal, bo drugi neuravnoteženo močnejši. Če se odločim, da nahranim samo volka svetlobe, bo volk sence podivjal in postal zamerljiv. Skril se bo za vsakim vogalom in čakal, da bom nepripravljen, in me takrat napadel. Napolnjen bo s sovraštvom in ljubosumjem in se bo proti volku svetlobe boril na vse vekov veke. «

 

 

Dečku je že postalo malce bolj jasno, zato je dedek je nadaljeval: »Če hranim oba na pravi način in v pravem času, bosta živela drug ob drugem v sožitju. Nobene notranje bitke ne bo več. Namesto tega bo vladal notranji mir. In v miru lahko najdeš modrost.

 

 

Cilj mojega življenja, sinko, je spoštovati to življenjsko ravnovesje, kajti ko živiš v ravnovesju, lahko v sebi služiš velikemu duhu. Ko končaš bitko v sebi, si prost.«

 

Kaj je nauk te zgodbe? Kako nam lahko zgodba služi?

Najprej lahko ozavestite obstoj teh dveh sil v sebi.

Če vam je lažje, si namesto belega in črnega volka predstavljate dva nagona: Eros (nagon po ljubezni, življenju) in Tanatos (nagon smrti in uničevanja). Tako kot beli volk tudi Eros kaže na ljubezen, povezanost z zunanjim svetom in stvarstvom, njemu nasprotna sila Tanatos pa je podobno kot črni volk usmerjen v prekinitev vezi z življenjem in destrukcijo (navzven ali navznoter (samouničenje)).

Prvi zaključek zgodbe opozarja na človeku dano moč izbire, kar pomeni, da se lahko v vsakem trenutku znova zavestno odločimo, kateri sili v sebi ali zunaj sebe bomo s svojo pozornostjo dajali svojo življenjsko energijo. Svojo življenjsko energijo dajemo vsemu, na kar smo pozorni oz. kar podpiramo ali čemur se upiramo.

Ker je pri večini od nas več 95 % dnevnih odločitev še vedno nezavednih (jih usmerja volk, ki ima v našem nezavednem v tistem trenutku večjo moč), je z vidika osebnostne rasti ozaveščanje svojih dnevnih izbir lahko prvi korak. To naredite tako, da si zastavite vprašanje:

Me ta izbira približuje k cilju ali me od njega oddaljuje?

 

 

To vprašanje ima čudežno moč le, če imate jasen cilj in si vprašanje zastavite pred vsako dnevno odločitvijo. Preizkusite in videli boste.

 

Kaj pa, če ne gre?

Če vam z navedenim ozaveščanjem ne uspe napredovati na poti do cilja, to pogosto pomeni, da je v vašem nezavednem aktiven vašemu cilju nasprotujoči, nezaveden destruktivni del. Temu delu rečemo notranji saboter. Moč notranjega saboterja se zmanjša že s tem, ko se njegovega obstoja zavemo ter se z njim več ne identificiramo. Navedeno pomeni, da njegovim mnenjem in lažnim občutkom ne verjamemo več slepo. Drugi korak je transformacija zavesti notranjega saboterja (npr. samoizpraševanje po modelu POT, OTO, POGUM). Pri tem gre pogosto za soočanje s polzavestnimi strahovi, prepričanji, sodbami in merili notranjega saboterja. Z nekaj znanja samoizpraševanja pa njegovo destruktivno naravo lahko trajno razvijemo v zavest notranjega svetovalca, kar pomeni, da tega glasu v sebi več ne slišimo in v življenju zato lažje uresničimo tisto, kar si želimo.

Prav o tej transformaciji verjetno govori dedek plemena Cherokee svojemu vnuku v drugem zaključku zgodbe. Tudi njegov nasvet je, da črnega volka v sebi smemo zanikati in potlačiti v globine nezavednega (ga izstradati), ker nam bo potem od tam vladal v trenutkih, ko ne bomo zavestni, kar pa je, če je verjeti raziskavam, več kot 95 % našega dnevnega časa.

Zgodba o dveh volkovih nas opominja, da izogibanje svojim temnim platem ni pametna ideja.

Morda je volka svetlobe najlažje hraniti. Vemo, kam moramo usmeriti svojo pozornost. Pri delu s senco pa je potrebno nekaj ljubezni do sebe in znanja samoizpraševanja ali druge strokovne pomoči.

Ljubezen do sebe je tista, ki zdravi, resnica pa tista, ki to ljubezen v nas samih osvobaja. S tem ko osvobodimo sebe, osvobajamo tudi svoje bližnje, najprej tiste, ki jih imamo radi in smo z njimi povezani.