Nikoli ne bom pozabila prvega človeka, za katerega sem takoj vedela, da imava neko karmično povezavo, čeprav si nisem znala razložiti, kakšno. Bilo je na začetku mojega duhovnega raziskovanja, pred potovanjem v Peru. Ko smo se še zadnjič pred odhodom zbrali vsi, ki smo se prijavili na potovanje k šamanom, me je ob pogledu na enega sopotnika oblil srh. Ko sem ga prvič pogledala v oči, me je v srcu zabolelo, kot bi me nekdo prebodel z mečem, celo telo pa se je naježilo od strahu pred maščevanjem. Tega si nisem znala razložiti, ker je bil človek čisto prijazen. Moji močni občutki z razumom niso imeli nič skupnega, zanikati pa jih tudi nisem mogla. Po tem srečanju sem vse dni do odhoda imela nočne more. Zbujala sem se vsa prepotena, kot bi se vso noč borila z demoni in vsako jutro v svojo posteljo padala naravnost iz pekla.
Kaj se je dogajalo, se mi je razjasnilo v džungli, ko smo delali prvo šamansko zdravljenje. Prvič v življenju sem padala v preteklo življenje in ga polno podoživela. V njem sva bila s tem moškim ljubimca, takšna malce mračne sorte, živela sva namreč v času in prostoru temnih sil (podobnem, kot sem ga prej doživljala v sanjah). In ko sem ga nekega dne našla v objemu druge, me je popadel neobvladljiv bes. Zagrabila sem oster kol, ki je stal ob postelji, in mu ga porinila naravnost v srce. Ubila sem ga. Po tem so mi bili jasni vsi moji občutki ob prvem srečanju. To seveda ni bilo naključno, zame je takrat pomenilo uverturo v soočenje in zdravljenje moje teme.
V karmičnih odnosih običajno preobražamo boleče ali nedokončane situacije iz preteklih življenj, ki pa so vedno nekako povezane s tem, kar smo kot duša prišli preseč v tem življenju.
Karmične odnose največkrat povezujemo z intimnimi partnerskimi odnosi, ki jih opisujemo kot močne, globoke, strastne, doživete, a zelo naporne zveze. Kar pogosto tudi v resnici so, ker od nas vedno zahtevajo transformacijo. Karmične povezave pa se ne pojavijo samo med intimnimi partnerji, ampak v vseh vrstah odnosov – v družinskih, na primer med starši in otroki, sorojenci, starimi starši, med prijatelji, sodelavci, poslovnimi partnerji, pa tudi pri kakšnem človeku, ki nam samo začasno prekriža pot.
Skupni imenovalec teh odnosov je, da dva povezuje močna energija, ki je pogosto ne moreta 'razumeti'. Ta energija je tisto, kar sta dva, ki se v takšnem odnosu nikoli ne znajdeta po naključju, prišla razrešit. Običajno preobražata boleče ali nedokončane situacije iz preteklih življenj, ki pa so vedno nekako povezane s tem, kar sta kot duši prišli spoznat in preseč v tem življenju. Osebe, s katero imamo močno karmično povezavo, nikoli ne srečamo samo zato, da bi si iz firbca pogledali preteklo skupno dramo, romantično komedijo ali grozljivko, šli še na eno pivo in živeli naprej tako, kot smo prej. Karmični odnosi imajo v ozadju drug namen. Želijo, da popravimo energijo določenih dejanj, za katere največkrat sploh ne vemo, da smo jih storili, in da z njihovo pomočjo duhovno rastemo.
Takšni odnosi so običajno naporni prav zato, ker se oba vpletena na določenih nivojih med seboj poznata in zato drug drugemu (nenamerno) pritiskata na točno tiste točke, ki jih morata razrešiti. Tega pa ni možno narediti samo z razumom, razrešitev se mora zgoditi tudi na čustvenem in predvsem na duhovnem nivoju. Zato je takšne odnose tako težko prekiniti, četudi si razum tega želi. In tudi če jih prekinemo na silo, ne da bi jih ustrezno razrešili, energetsko še vedno ostanemo povezani oziroma ujeti. Šele ko nam uspe razplesti karmično zanko, dojeti, kaj je ta od obeh strani zahtevala, se karmične povezave lahko razrešijo. Kar pomeni, da gre odnos na novo raven. Včasih tako, da se prekine, včasih pa se takrat pravzaprav šele lahko začne.
Karmični odnosi želijo, da popravimo energijo določenih dejanj, za katere največkrat sploh ne vemo, da smo jih storili, in da z njihovo pomočjo duhovno rastemo.
Iz nekaterih odnosov tudi ne moremo zlahka izstopiti. Odnos mama-otrok na primer traja vse življenje, tudi če je karmičen. V takšnih primerih je še toliko pomembneje, da povezavo ozavestimo, jo 'razumemo'. Za lažjo predstavo, kaj vse se lahko na nezavedni ravni odvije pri takšnih odnosih, še en primer iz prakse. Pred časom je na terapijo prišla mama, ki se je nerazumljivo bala svojega osemletnega sina. Za to ni imela nobenega razloga, vendar je ob njem čutila nerazložljivo agresijo in posledično strah, še posebej če je bila sama z njim. Ko sva pogledali v njeno biopolje, se je izkazalo, da je bil njen sin v enem od preteklih življenj njen rabelj, v tem življenju pa se ji je prišel odkupit in jo osrečit z izjemno čisto ljubeznijo. Te ona zaradi svojega nezavednega spomina ni zmogla sprejeti z odprtim srcem in je bila do njega zadržana, zato se med njima ni mogel razviti pravi ljubeči odnos. Med seanso je na nekem nivoju tudi sama podoživela njuno preteklo izkušnjo, po njej pa je prišlo olajšanje. Razumela je, da ni bila slaba mama, če je čutila, kar je čutila, hkrati pa je po terapiji na sina začela gledati drugače, kar je spremenilo tudi njun odnos. Od takrat v njem ni več nezavedno videla svojega potencialnega morilca, ampak nedolžnega otroka, ki jo ima neizmerno rad. Če tega ne bi ozavestila in bi v njej ostala vibracija strahu, kdo ve, kako bi ta vplivala na sina in kako bi se razvil njun odnos.
V zelo različne energetske zanke se lahko ujamemo v karmičnih odnosih. Ampak ne glede na to, kakšne so te zanke, če se nam zgodijo, se nam zgodijo z namenom. Zato jih je vredno tudi razrešiti in se (jih) osvoboditi. Čeprav se takšne povezave včasih zdijo kot prekletstvo, se (običajno res šele ob razrešitvi) zavemo, da so bile v resnici blagoslov.
P. S.: Vsem, ki vas zanimajo pretekla življenja in karmične povezave, priporočam ogled katerega od naslednjih filmov: Cafe de Flore, Atlas oblakov in I origins.
inspiracije