Da bi fantje lahko postali čustveno zreli odrasli, se moramo odrasli začeti obnašati drugače. Čustveno zrelo. Odrasli jim moramo biti zgled, da je varno izraziti svoja čustva in občutke, da je varno biti ranljiv in sočuten, da je varno jokati, ko občutimo žalost. Mi smo tisti, ki moramo spremeniti pogled na to, kaj je "pravi" moški in nehati poveličevati ego in mačizem.
Naša prepričanja o tem, kaj je pravi moški, bodo vedno bolj testirana. Vse z namenom, da spremenimo neke utrjene norme, kako bi nekaj moralo biti. In da zgradimo nekaj boljšega. Če želimo kvalitetne odnose, moramo začeti pri otrocih. Pri fantkih in deklicah. Dovoliti fantkom, da jokajo, da so sočutni, da delujejo iz srca in zaradi tega niso nič manj moški. In da jih deklice zaradi tega ne ponižujejo in ne zaničujejo (kar se učijo od nas mam, kako delamo z vsemi moškimi v našem življenju).
Čas je, da jih nehamo zavijati v vato in jim dovolimo, da izkusijo vse. In da spoštujejo drug drugega. Da jih naučimo, da se znajo spoprijeti s stvarmi in izzivi v življenju. Pustiti otroku, da pade, ni lahko za starša. A ravno v tem je največja ljubezen. Le tako se bodo zgradili v zdrave posameznike, ker se bodo naučili spopasti z življenjem. Nehajmo jih ujčkati. Vse, kar naši otroci potrebujejo so naša ljubezen, naše razumevanje, prisotnost in zdrave meje. Ko vedo, da jim bomo vedno stali ob strani in jih skušali razumeti.
Lahko jih usmerjamo, a ne projecirajmo svojih prepričanj na njih. Niso naša last. Raje jih naučimo, da znajo prisluhniti sebi in svoji intuiciji. Otroci imajo večje zavedanje, kot odrasli. Niso neumni. In bolj, ko jih skušate narediti ubogljive in pridne, bolj pokorni bodo v odrasli dobi. Kar pomeni, da bo lahko vsak z njimi delal, kot jim paše, ker ne bodo imeli lastne hrbtenice. Je res to tisto, kar želite zanje?
Mi starši smo odgovorni za njihovo vzgojo. Marsikdo med nami sam ni imel prave vzgoje, kar se kaže v današnjih odnosih. Na žalost. Noben otrok ni odgovoren za vzgojo, ki jo je prejel v otroštvu. A kot odrasli smo 100% odgovorni, da predelamo svoje vzorce in jih ne prenašamo na naslednje rodove. To je naša dolžnost. Vsak ima svoje brazgotine. In vsak jih lahko zaceli le sam. To je naše darilo otrokom, saj vse, kar predelamo pri sebi, se spremeni tudi pri njih. Vsako delo na sebi vpliva na 7 generacij nazaj in naprej. Ko osvobodimo sami sebe preteklosti in omejujočih vzorcev, se to spremeni tudi pri naših otrocih in vnukih. Zato je zdaj idealen čas, da sebi dovolimo izraziti čustva in občutke, da zacelimo svoje rane, da nehamo delovati iz nezavednih vzorcev in da prevzamemo kontrolo nad svojim življenjem in dogodki. Ko ozdravimo svojega ranjenega notranjega otroka, se bo rezultat pokazal v vseh naših odnosih. Bodimo zgled in sprememba, po kateri tako močno hrepenimo vsi skupaj.
Vabljeni na individualno svetovanje ali coaching, kjer bomo skupaj predelali vaše vzorce.
inspiracije