Ljubezen je še zmeraj tista, ki je zavita v tančico skrivnosti. Je nenavaden občutek, ki ga pogosto niti ne poskušamo razložiti.
Ljubezen bi naj bila po definicija večna, nesebična in vedno globlja. Vir za takšno ljubezen ni prisoten v materialnem, ampak v duhovnem svetu. Resnično o ljubeči izmenjavi govorimo kadar je pri nas prisotna tudi duhovna povezava.
Kadar v odnosu pričakujemo ali morda celo zahtevamo nekaj zase, ni govora o duhovni temveč o materialni - zemeljski ljubezni.
Kakšen učinek ima prava duhovna ljubezen;
1. Širi meje našega sveta.
2. Dviga našo zavest.
3. Širi naša srca.
Kakšen učinek ima materialna ˝ljubezen˝;
1. Oseba misli zgolj svoje misli.
2. Čuti samo svoje občutke.
3. Sanja samo svoje sanje.
4. Se zgolj boji zase,...
Takšen človek živi v mejah sebičnosti. Ne glede na to, kako močno se trudimo znotraj teh sebičnih meja, te še vedno obstajajo. Srce je ograjeno z visoko temno ograjo, za katero se ne vidi ničesar. Če nimamo ljubezni, smo po definiciji sebični. A takoj, ko se ljubezen pojavi v našem srcu, nam omogoči, da razširimo svoje življenje, presežemo njegove meje, pogledamo kaj je tam za ograjo.
Materialna - zemeljska ljubezen ima svojo ceno v obliki bede in stisk.
Ko imamo nekoga resnično radi;
1. Začnemo razmišljati o njihovi sreči namesto o svoji.
2. Začnemo razmišljati o željah, načrtih in sanjah druge osebe.
3. Razmišljamo o tem, kaj si želi tista oseba in ne mi.
Ob tem doživljamo srečo, zato ker pretrgamo vezi sebičnosti, ki se zgodi, če
ljubimo eno samo osebo. Kaj pa, če začnemo ljubiti vse druge, vsa živa
bitja? Si lahko predstavljate, kako daleč lahko razširimo svoje možnosti
za srečo?
Pogosto se zaljubljamo z umom, samo enkrat v življenju smo se pa sposobni zaljubiti tudi z dušo.
Brez ljubezni lahko živimo celo svoje življenje, a takoj, ko se v srcu pojavi ljubezen, že pripadamo drugi osebi. Ni boljšega kot občutek pripadnosti nekomu, ki ga imaš rad. Še veliko bolje je pripadati nekomu, ki ima tebe veliko raje kot ga imaš sam in to je naš Izvor.
Vse dokler ne poznamo življenjskega namena je nemogoče izkazovati ljubezen.
Družinska ljubezen je korak ali pot, ki nas pelje po poti iz materialne v duhovno ljubezen, vendar samo v primeru, če se tega zavedajo vsi družinski člani.
Če je naše družinsko življenje urejeno tako, da je duša nenehno očiščena in rastemo v ljubezni do duše, ne do telesa človeka, bo kmalu nad nas prišel dež neskončne sreče.
Ljubezen pomeni usmerjati druge na pristno pot razvoja. To kar ni ljubezen so napačne poti ali pa to, da nam je vseeno, kam usmerjamo osebo.
Ljubezen ohranja dušo, tako kot hrbtenica podpira telo. Brez ljubezni življenje usahne, duhovna evolucija pa se ustavi. Brez ljubezni v srcu je telo zgolj s kožo odeto okostje.
Ljubezen je sebična vse dokler se začne in konča pri >> ti in jaz.<< Ljubezen mora postati način življenja do vsega okrog nas.
Skrivnost življenja je v ljubezni. Resnična ljubezen ni samo ljubezen do telesa, temveč do duše, ki se nahaja v tem telesu. Telo bo tako ali tako moralo umreti: ločili se bomo. Toda duša je nesmrtna. Ljubezen do duše traja večno.
inspiracije