UTRUJENOST
Utrujenost nastane zaradi izvajanja različnih aktivnosti. Je obrambni mehanizem organizma, ki varuje energetske rezerve. Lahko govorimo o psihični ali fizični utrujenosti. Odpravlja se s počitkom in z vnosom manjkajočih snovi v telo (npr. B kompleks, C vitamin, D vitamin, magnezij…).
IZČRPANOST
Prepoznamo jo po občutku kronične utrujenosti, ki ga oseba presega s prisilno storilnostjo. Dela še več, še več se angažira, več se ukvarja z otrokom, več hodi v hribe, več dela, nalaga si več obveznosti in zelo pogosto je oseba celo ponosna nase, da zmore vse to.
V tem stanju sta značilni tudi zmanjšana odpornost in zanikanje slabega počutja.
Stopnja izčrpanosti utegne trajati tudi do dvajset let.
Telesni znaki izčrpanosti:
- kronična utrujenost,
- bolečine v telesu,
- glavoboli,
- tahikardija,
- povišan krvni tlak,
- težave s prebavili,
- alergije,
- motnje spanja.
Čustveni in kognitivni znaki izčrpanosti:
- slaba kontrola čustev,
- panični napadi,
- tesnoba,
- razočaranje,
- frustriranost,
- nemoč,
- razdražljivost,
- depresivni občutki,
- občutek ujetosti,
- odpor do dela,
- idealizacija,
- občutek krivde,
- jeza,
- samodestruktivne misli,
- želja po umiku,
- duševna utrujenost,
- nihanja samopodobe,
- težave s spominom in koncentracijo,
- manjša prožnost in sposobnost prilagajanja spremembam.
Vedenjski znaki izčrpanosti:
- deloholizem,
- čustveni izbruhi,
- odmik od ljudi,
- grobost,
- cinizem,
- odtujevanje od bližnjih,
- zanikanje utrujenosti,
- zanikanje osebnih meja,
- zanikanje svojih potreb.
Najpogosteje do energetskega bankrota pride med 25. in 40. letom starosti, to je odvisno od tega, koliko energije porabljamo, kakšno službo imamo, kašne so naše okoliščine v katerih živimo. Zelo pogosto starši občutijo občuten padec energije, ko dobijo otroka, lahko pa tudi že v času nosečnosti. Z izčrpanostjo pa se srečuje tudi veliko otrok in mladostnikov.
IZGORELOST
Stanje pred zlomom
Ta stopnja obsega stanje pred adrenalnim zlomom, ko so vsi simptomi na vrhuncu, sledi ji sam adrenalni zlom. Oseba pred zlomom se kljub izrazitim simptomom trudi, da bi bila še naprej videti dejavna, vendar se ne more več prilagajati spremembam okoliščin. To stanje lahko traja nekaj mesecev.
Za obdobje tik pred zlomom je značilno nihanje med deloholizmom in izčrpanostjo, ki ga spremlja občutek vse večje razvrednotenosti (depresivnost).
Telesni znaki izgorelosti:
- upadanje energije,
- slabša imunska odpornost,
- upad ravni kortizola,
- nespečnost.
Čustveni in kognitivni znaki izgorelosti:
- nezmožnost kontrole čustev,
- močna tesnoba in strah,
- razočaranje,
- občutek odtujenosti,
- bes,
- sram,
- načrtovanje samomora,
- težave s spominom,
- izguba občutka za čas,
- izguba motivacije,
- izguba smisla,
- izguba občutka varnosti,
- oteženo odločanje,
- nezmožnost prilagajanja spremembam.
Vedenjski znaki izgorelosti:
- negativizem,
- močni izbruhi besa in joka,
- prekinitev stikov,
- nihanje med deloholizmom in izčrpanim mirovanjem.
Adrenalni zlom
To je zadnja stopnja procesa izgorevanja, ko se zaradi funkcionalne blokade hipotalamusno-hipofizno-adrenalne osi v telesu zmanjša izločanje kortizola. Zato govorimo o adrenalni izgorelosti. Adrenalni zlom pomeni domala popolno izgubo energije, velik psihofizični in nevrološki zlom, ki pogosto pripelje do hospitalizacije v psihiatrični ustanovi.
Adrenalni zlom pomeni veliko in dolgotrajno izgubo energije.
Obdobje pred zlomom lahko traja nekaj mesecev, sam zlom nekaj tednov, okrevanje po njem pa v povprečju dve do štiri leta, lahko pa tudi do šest let.