Kako ustvariti odnos, v katerem bi se počutili VARNO?

Odnosi so življenje. Če pogledamo življenje, je zbirka odnosov vse, kar življenje v resnici je. Odnos imamo s samim seboj, odnose imamo z ljudmi in s stvarmi okoli nas. Očitno je, da se na svetu lahko počutimo varno predvsem, ko čutimo, da nam naši odnosi ne povzročajo nikakršne škode. Žal pa večina ljudi ne ve, kako doseči odnos, v katerem bi se lahko počutili varno.

Opredelitev negotovega odnosa je odnos z nekom, ki nas ne more občutiti kot dela sebe in zato ne more skrbeti za naše interese in potrebe, kot bi bili del njegovih lastnih interesov in potreb. To je stanje nepovezanosti. To je stanje ločevanja in zaznane ločenosti, v katerem nas druga oseba ne zmore videti, čutiti, slišati in razumeti, niti ne poznati naših interesov in potreb.

To je v bistvu pomanjkanje prilagajanja in pomanjkanje ljubezni.

Večina ljudi meni, da gre za ljubezen takrat, ko čutimo nekaj zelo pozitivnega do nečesa ali nekoga. Toda to je v resnici stranski učinek ljubezni.

Nekaj ljubiti pomeni nekaj jemati kot del sebe. To vodi do močnih pozitivnih občutkov do neke stvari ali osebe. Če nekaj jemljemo kot del sebe, se od tega ne zaznavamo ločeno in lahko to popolnoma razumemo.

Usklajenost pomeni biti v skladu ali se uskladiti. To je občutek, da smo eno z nekom. Usklajenost si najlažje predstavljamo tako, da si zamislimo, kako je, ko na radiu v svojem avtomobilu iščemo radijski program. Če želimo poslušati glasbo na določeni frekvenci, npr. 98,2 FM, moramo izbirnik radijskih postaj nastaviti na 98,2 FM. Nato bomo slišali glasbo.

Naš lastni izbirnik radijskih kanalov mora biti usklajen ali postati eno z radijsko postajo, ki jo želimo poslušati, da bi jo lahko slišali.

Da bi lahko čutili in izkusili čustveno izkušnjo druge osebe ter razumeli, kaj čuti, je potrebno, da se z njo uskladimo, kot če bi bili ta oseba.

To nam omogoča, da vemo, kaj storiti v vsaki situaciji, ko naj bi končali konflikt, izboljšali stanje ali pomagali nekomu.

Skladnost prispeva k naravni rasti sočutja in empatije. Ko jemljemo nekaj ali nekoga kot del sebe (in tako začutimo njihovo čustveno izkušnjo), je to temelj varnega odnosa.

Ena od težav, s katero se danes ukvarjamo, je, da poskušamo ljubiti ljudi iz lastne ločene perspektive o tem, kaj ta oseba potrebuje ali želi. Trudimo se ljubiti druge na tak način, da pravzaprav ne morejo sprejeti naše ljubezni. Pa bi jih morali le poskusiti razumeti.

Kar odnos dela varen, je naša sposobnost, da posedujemo drugo osebo kot del sebe v tolikšni meri, da ne moremo prenesti, da je ta oseba v bolečini ali da ji mi povzročamo bolečino. Če se zaznavamo toliko ločeni, da so naši interesi ločeni od interesov nekoga drugega, postane to razmerje zelo nevarno, ker lahko povzročanje bolečine postane sredstvo za nadzor nad njimi in za pridobivanje tistega, kar želimo. V odnosih lahko igramo igre brez meja. Drugi osebi lahko povzročamo bolečino ter pričakujemo, da bo še naprej ostala z nami. To je recept za zlorabo.

Večini ljudi ideja o posedovanju druge osebe sproža negativno asociacijo. Posedovati nekaj pomeni nekaj imeti v svoji lasti, tako da nam nekaj pripada. To pa je v resnici pozitivna stran posedovanja, ker temelji na konceptu integracije.

Ljubiti nekaj je, da to jemljemo kot del sebe.

To pomeni, da nam nekaj samodejno pripada in to posedujemo. Resnično nekaj posedovati pomeni videti to kot del sebe. Če vidimo nekaj kot del sebe, potem je nemogoče, da bi to poškodovali, ne da bi pri tem poškodovali sebe. Z odstranitvijo koncepta lastništva v medosebnih odnosih je resnično povzročeno veliko škode. Če ne posedujemo drugih ljudi kot dela sebe, potem se do njih ne počutimo odgovorni. Lastništvo je pravzaprav zelo potreben in nujen del ustvarjanja varnosti v odnosih.

Na tem svetu nas nič ne dela tako negotove kot zapuščenost. Ob tem, ko nas nekdo zapusti ali ko izgubimo osebo, s katero smo v odnosu, čutimo enako velik strah (ali še večji) kot takrat, ko smo ujeti v bolečem odnosu. Tudi tu je treba drugo osebo jemati kot del sebe. Zaupanje je, če se lahko zanašamo na nekoga, ker smo prepričani, da ta oseba upošteva naše interese in se do njih vede, kot bi bili njej lastni.

Sto odstotkov odnosov se konča zaradi izgube zaupanja v odnosu. To je statistično dejstvo.

Odnosi so nekaj, nad čimer pravzaprav nimamo nobenega nadzora. Ne moremo nadzorovati druge osebe. Ne moremo nadzorovati, kaj ta oseba misli, reče ali izbere. Zato so odnosi nevarni, tvegani in strašljivi. V odnosih se na splošno ne čutimo varno zaradi dejstva, da nas večina s seboj nosi bolečino in travme iz preteklih zvez.

Vendar pa obstaja velika razlika med poskusom premagovanja minule travme, zaradi katere smo negotovi v odnosih, na tak način, da se v trenutnem razmerju, ki v resnici je varno, počutimo varno, od tega, da se poskušamo počutiti varno v zvezi, ki to NI.

Očitno je, da moramo uporabiti svojo moč presoje, pa tudi povabiti druge, da nam pomagajo ugotoviti, ali se počutimo negotovo zaradi preteklosti, v primeru ko sta naš odnos ali oseba, s katero smo v tem odnosu, v resnici varna, pa tudi ko se počutimo negotovo, ker naše razmerje ali oseba, s katero smo v razmerju, nista varna.

Celo v najboljših odnosih nas bo večina doživela kakšno bolečino.

Kar zvezo dela varno, ni zagotovilo, da nikoli ne bomo doživeli bolečine.

Edina bolečina, ki jo v zvezi lahko sprejmemo, je bolečina, ki nas ali drugo osebo (ali oba) skrajno bogati in izboljšuje, nikoli pa ne nasprotno od tega.

Vendar pa se moramo zavedati, da je potrebna visoka stopnja zavesti, da bi ugotovili, katera in kakšna bolečina je v resnici dobra za drugo osebo, sicer to lahko postane ščit, ki prikriva zlorabo v odnosih ali celo za skrivanje lastnih napak v odnosih – ko prizadevamo bolečino drugi osebi in rečemo, da je to pravzaprav dobro zanje.

Kako se odzvati na bolečino v našem odnosu, je zelo pomembno. Kot tudi hitrost, s katero jo popravimo.

Kar zvezo dela varno, je iskrena, avtentična predanost temu, da se prepreči ali zmanjša poškodba osebe, ki jo ljubimo in jo zato jemljemo kot del sebe.

Način, kako ugotoviti, ali smo v zdravem odnosu, v katerem se druga oseba obnaša do nas kot do dela sebe, je, če smo sposobni reči: "S to osebo sem brez nadzora, zato se počutim ... VARNO".

Ko smo v slabem odnosu, tega ne moremo reči.

Naša resnica bo: "Sem brez nadzora s to osebo, zato se počutim ... NEGOTOVO.”

In nič ne more biti slabše od tega občutka. Še posebej, če se tako počutimo s partnerjem.