NAJPREJ NEKAJ OSNOV, POTEM PA ODGOVOR….
Večkrat pripovedujem in pišem o čustvih in poudarjam, da so čustva sila močna kreativna energija, da je misel brez čustvenega naboja, samo prazna misel. Misel v resnici dobi moč šele, ko jo podpremo s čustvi oz. čustvom. Misel „življenje je lepo“ je samo misel, ko pa jo napolnimo s čustvenim nabojem, postane moč. Enostavno povedano: življenje zares postane lepo šele, ko to misel lahko začutimo. Podobno je z mislijo „življenje je težko“. Tudi v tem primeru je to lahko samo misel, ampak, ker je v ozadju čustveni naboj – negativna čustva, je življenje zares težko.
Tukaj trčimo ob oviro.
Zakaj je lažje verjeti, da je življenje težko in ne lepo?
Ključ tiči v ZANIKANIH ČUSTVIH
Odgovor se skriva v podzavesti. Na zavestni, razumski ravni si vsi želimo lepega življenja in pogosto bi dali vse, da bi le življenje končno postalo lepo in lahkotno. A dokler v podzavesti nosimo številna ZANIKANA negativna prepričanja, negativna čustva in čustvene blokade ter travme, strahove itn., je to seveda malce težje.
Tukaj sem izpostavila zgolj en možen in zelo splošen primer „življenje je težko“, ker je to prepričanje, ki je zelo močno v slovenskem prostoru, zaradi mnogih generacij pred nami, ki so preživeli vojno in izjemno težke razmere, zaradi katerih se je oblikovalo prepričanje, da je življenje težko (saj je le-to zares bilo), nezaupanje, travme itn. Prepričanja imamo lahko tudi o odnosih, moških, ženskah, denarju, uspehu, sebi, bližnjih itn. Prepričanja ustvarjajo naše življenje…
ČUSTVA SO ENERGIJA, KI PRIHAJA (TUDI) OD PREDNIKOV
Največkrat se že rodimo v družino, ki je obremenjena s težo, kar pomeni, da smo že v otroštvu pridobili in se naučili ter več let gojili določena negativna prepričanja in čustva. Zato imajo le-ta še danes določeno moč in se „vklopijo“ popolnoma avtomatično. Tako zelo avtomatično in nezavedno, da menimo, da je življenje težko in nekje tam spodaj v podzavesti se vrti to negativno prepričanje in negativna čustva vezana na misel. S pozornostjo in zavedanjem jih lahko začnemo prepoznavati.
Ob vsem tem pa ne gre pozabiti tudi, da smo ljudje nagnjeni k iskanju ugodja in lažjih poti. To pomeni tudi, da se želimo negativnim čustvom (nezavedno) izogniti. Včasih tudi za ceno tistega, česra si zares želimo in vemo, da bi nas osrečilo.
Včasih pa jih potiskamo tudi zelo zavestno na stran. A s tem si delamo medvedjo uslugo. Kajti naravna zakonitost življenja je, da tisto čemur se izogibaš te bo lovilo in se morda še krepilo. Zato določena čustva s časom postajajo vse bolj intenzivna, vedno bolj smo vznemirjeni – radi rečemo, da imamo vse manj potrpljenja in da vse hitreje izbruhnemo. Ali na drugi strani pride do tega, da "ne čutimo", postajajmo otopeli.
Ponavadi se nam to dogaja v odnosih. Bližje nam je oseba, bolj bo lahko iz nas pritegnila negativna čustva. Kot seveda tudi pozitivna. A tokratni zapis sem namenila predvsem negativnim čustvom, ker se jim najbolj izogibamo in to ni ravno dobro. Čustva vedno najdejo svojo pot, da se izrazijo. Tako ali drugače.
NEGATIVNA ČUSTVA NISO SLABA
Sama vedno povem, da v osnovi nobena čustva niso ne slaba ne dobra. Mi jim damo takšen predznak. Vsekakor pa je res, da negativna čustva lahko ustvarijo tudi izjemno veliko škode, če uidejo izpod nadzora. To so skrajnosti, ki jih je potrebno obravnavati drugače.
Tukaj pripovedujem in nagovarjam predvsem tiste posameznike, ki se trudite z delom na sebi in ki vas je morda (nezavedno) strah svojih čustev, se zavedate, da imate morda potlačena čustva, pa ne veste, kako se jih lotiti.
IN KO ODGOVORU… KAKO NEGATIVNA ČUSTVA POMAGAJO?
Dobro je vedeti, da je naša bit, naša notranja inteligenca, naš notranji kompas izredno inteligenten. Deluje drugače, kot naš um/razum. Predvsem pa je pomembno vedeti, da dela vedno ZA NAS in za nas išče ravnovesje… Če mu prisluhnemo in sledimo, je naše življenje lažje. Ko, če se upiramo, pa imamo težave, vseh vrst…
S tem v mislih, je dobro vedeti tudi…
Vsako čustvo ima svojo „nalogo“. Tudi negativno čustvo. Morda nas ščiti oz. nas je v preteklosti v otroštvu. Morda nam vliva moči. V otroštvu nas je morda zaščitilo. Danes nam ne služi več.
A s potiskanjem stran in izogibanjem ne bomo dosegli prav nič. Četudi se bo morda slišalo nenavadno, a z negativnimi čustvi se lahko povežemo na „prijateljski“ način. Raziščemo, zakaj so negativna čustva v resnici z nami, v nas.
ČUSTVO, ZAKAJ SI V MENI, Z MENOJ?
Zakaj je npr. jeza z nami? Kaj želi od nas? Kako nam pomaga? Kaj nas uči? In tako bo jeza končno dobila svoj prostor, da se izrazi na ustrezen način. Končno bo jeza videna, slišana. Končno bo dobila svoj glas, kajti vse do sedaj ga ni oz. smo jo vedno znova utišali, ker je morda neprimerno biti jezen? Ker morda ne smemo biti jezni, ker to ni lepo? Ker smo bili tako naučeni v otroštvu in jeza vse od takrat ni imela prostora, a je v nas vse bolj jezno čakala, da jo končno zares vidimo in ji damo prostor… In tukaj, dragi moji, se začne svoboda…
Seveda še enkrat poudarjam, da tukaj ne pripovedujem o ekstremno destruktivnih čustvih, kot so manipulacije, zlorabe itn., ampak naslavljam posameznike, ki se trudite z delom na sebi in začenjate prepoznavati, kako preteklost vpliva na sedanjost...
TRANSPERSONALNA HIPNOTERAPIJA
Gre za edinstven hipnoterapevtski pristop, ki je sicer mednarodno uveljavljen in obstaja med nami že dolgo časa.
Transpersonalna hipnoterapija je nastala kot podaljšek transpersonalne psihologije. Sestavljajo jo štiri komponente: psihoanalitična, vedenjska, humanistična in transpersonalna psihologija.
Transpersonalna hipnoterapija naslavlja človeka celostno (telo, čustva, um in duhovni aspekt). Beseda transpersonalna nam pove, da gre za pristop, ki pri posamezniku želi preseči osebnost in ga povezati z globljo duhovno esenco. Vodilo transpersonalne hipnoterapije je, da pravzaprav vse človeško trpljenje in neskladje izhajajo iz nepovezanosti in ločenosti od čiste esence znotraj nas. Ponoven stik z njo nas popelje na pot samo-celjenja in osvobajanja.
Poleg klasičnih hipnoterapevtskih pristopov transpersonalna hipnoterapija vključuje še edinstvene pristope za naslavljanje podzavestnih čustvenih vsebin in dela z nepredelanimi čustvi, odnosa s starši in drugih „težavnih“ odnosov, za delo z družinskimi vzorci, notranjim otrokom in notranjimi starši, arhetipi, vključuje tudi shadow work (delo s senco), regresijo v otroštvo in v pretekla življenja itn. Katero pot in pristop uberemo je odvisno od same narave težave.
inspiracije