Kako se osvoboditi in sprostiti na vseh nivojih bivanja? Potrebno je začutiti, da nismo ločeni od življenja in da naša identiteta Tine, Sandre, Tatjane, Markota, Mojce, Sonje ali Darkota v resnici ne obstaja. Naša identiteta je del zgodbe in lahko preživi samo znotraj zgodbe. In takoj, ko smo v zgodbi, se gibljemo znotraj konceptov, ki jih je sestavil um, in nismo zares v stiku s sedanjostjo, ampak jo izkušamo preko posrednika.
Ko umremo, mora naša identiteta tako ali tako odpasti, ker je ne moremo nesti s sabo »čez«, in takrat doživimo ultimativno osvoboditev, ki je res božanska svoboda (čeprav veliko ljudi se svoje identitete oklepa še na smrtni postelji). In kar vam želim povedati je, da nam ni potrebno čakati do trenutka smrti, da bi se osvobodili identitete, ampak lahko to naredimo že sedaj, in do smrti živimo umirjeno in zadovoljno življenje, brez odpora, upora, borbe, v čistem sprejemanju.
Ste se že kdaj vprašali, kako to, da živali za srečno in polno življenje ne rabijo kreirati vseh teh konceptov in razlag smisla življenja? Ljudje smo življenje tako noro zakomplicirali, da ko zares prečešeš te duhovne koncepte, sploh nimajo zares smisla:) Mislite, da je človeku ta naravnost, sproščenost in neobremenjenost, ki jo živijo živali, nedosegljiva? Zakaj živali lahko prosto spuščajo tok življenja skozi sebe, medtem ko ga človek blokira in si kreira različne psihične in fizične bolezni? Vzrok teh bolezni je prepričanje, da smo ločena identiteta z imenom in priimkom, ki mora v življenju nekaj doseči. Celotna new-age duhovnost nam v tem oziru ni prav nič pomagala, ker prav ta kreira občutke pomanjkanja, kje vse še nismo in kaj vse bi še lahko dosegli. Okužila nas je z energijo »iskanja« (angl. seeking energy), hrepenenja, obupanega doseganja ciljev in aspiracij. Je že res, da smo se v duhovnost podali zaradi nekega globljega notranjega nezadovoljstva (ki by the way izhaja iz čustvene zanemarjenosti v otroštvu in sporočil družbe in medijev, ki utrjujejo občutek pomanjkanja), in najprej je duhovnost našo žejo celo delno potešila, zatem pa jo je zanetila v požar, ki mu pravimo »divine itch« ali »božanski srbež«, ki se ga enostavno ne da popraskati:) Verjetno po vseh teh letih in desetletjih raziskovanj že ugotavljate, da se ta srbež stalno prestavlja in ga kar ne morete potešiti? Temu je tako, ker ta srbež nosi energijo »iskanja« in dokler ste v njej, se vaše iskanje ne bo in se ne more nikoli zaključiti.
Šele, ko se prestavimo ven iz identitete osebka v svojo Pravo Naravo, in samo nenaporno prebivamo zleknjeni v spokojnost in mir, ta srbež popolnoma izgine in vse naše psihološke potrebe postanejo zadovoljene.
inspiracije