Neglede če mislimo, da se svojih odločitev zavedamo, povprečen odrasel človek dnevno več kot 95 % odločitev sprejme nezavedno, kar nekoliko poenostavljeno pomeni, da se namesto njega odločijo »nezavedni programi«. Večina nezavednih programov sprejmemo v svoj um v obdobju do 7 leta starosti. V tem obdobju se otrokovi možgani namreč nahajajo v stanju super učenja.
Po mnenju nekaterih psihologov je kar 70 % nezavednih programov posameznika ne podpira pri uresničevanju njegovih želja. Na osnovi navedenega lahko odločanje smatramo kot mentalni proces, ki se zgodi vsakih nekaj sekund, medtem ko se večine svojih odločitev sploh ne zavedamo. Če želimo v življenju karkoli spremeniti, se rabimo ustaviti, izvesti proces odločanja in na koncu sprejeti boljšo zavestno odločitev.
Kako se ljudje pogosto odločamo?
Nekateri ljudje pri zavestnem odločanju sledijo svojemu razumu in če imajo zdrav razum, potem sprejemajo pogosto predvsem racionalno koristne in logične odločitve, ki jih znajo utemeljiti in pojasniti.
Drugi ljudje se odločajo na način, da poslušajo svoje občutke oz. intuicijo, vendar do nje pridejo le, če imajo srce prosto bremen (strah, krivda, zamere, zavist, močne želje ega,…). Čeprav svojih odločitev ne znajo razumsko pojasniti, jih intuicija lahko vodi do z njimi skladnih odločitev.
Tretji ljudje se ne odločajo oz. se pogosto nezavedno odločijo, da se raje ne bodo odločili. Pogosto je za tem skrito nezaupanje sebi in težave s sprejemanjem odgovornosti za svoje odločitve.
Če želimo sprejeti boljšo zavestno odločitev, rabimo izvesti celoten proces odločanja in na kancu sprejeti celostno odločitev.
Kaj je celostna odločitev?
Celostna odločitev vključuje odločanje z upoštevanjem zdravega razuma, čistega srca in vesti.
Zdrav razum ima lahko za vsakega od nas nekoliko drugačno opredelitev in lahko vključuje izvedbo procesa odločanja: opredelitev predmeta odločanja, kakšno je obstoječe stanje, kakšen rezultat želimo, kakšne možnosti imamo na izbiro, kakšne so prednosti in slabosti posamezne možnosti, katera je najbolj optimalna; ter izvedbo odločanja. Pri opredelitvi predmeta odločanja velja poudariti, da se praviloma lahko odločamo o zadevah, ki so v naši pristojnosti in odgovornosti. Prav tako je smiselno upoštevati pretekle izkušnje, pridobiti potrebne informacije, vire in zmožnosti. V tem delu običajno svetujem, da se upošteva tudi metafizične zakonitosti.
Celostno odločanje v drugem koraku vključuje obračanje na našo duhovno naravo. Vprašanje naslovimo na “srce”. Glas srca pogosto ljudem govori v t.i. jeziku občutkov, lahko tudi slik, jasnega vedenja ali besednega sporočila. Po mojih izkušnjah doprinaša k skladnosti odločitve s posameznikovo duhovno naravo, kar pomeni, da odločitev sprejmemo z višjega stanja zavesti.
Tretji del, ki ga pri celostnem odločanju upoštevamo je glas vesti, ki ga je smiselno preveriti predvsem takrat, kadar imamo pred sabo odločitev v kateri se lahko zgodijo neželene posledice. Pri tem velja, da glas vesti rabimo ločiti glas vesti od dogem in notranjih programov kot sta npr. glas notranjega kritika ali saboterja.
inspiracije