Kako prepoznati omejujoča prepričanja?

»V enem prejšnjih blogov ste zapisali, da je za spremembo prepričanj pomembno, da se jih zavedamo, da jih ozavestimo. Kako prepoznati omejujoča prepričanja? Obstajajo kakšni načini?«

Draga gospa A., hvala za odlično vprašanje. Na vašo pobudo v tokratnem blogu predstavim nekaj splošnih načinov, kako prepoznati omejujoča prepričanja pri sebi, v naslednjih blogih pa bom predstavila, kako lahko pri sebi prepoznamo še nekaj najpogostejših omejujočih prepričanj in načine za prepoznavanje in krepitev prepričanj, ki nas podpirajo. 

A najprej nekaj besed o tem, kako prepričanja sploh nastanejo. Ko govorimo o prepričanjih, pravzaprav govorimo o predstavah, ki smo si jih o sebi in drugih ustvarili s tem, da smo ponotranjili našo interpretacijo sporočil, ki smo jih dobili iz zunanjega sveta. To začnemo že kot otroci, ko ponotranjimo svojo interpretacijo sporočil, ki nam jih dajejo pomembni drugi (npr. starši, učitelji, vrstniki ipd.). 

Že kot zelo majhni otroci opazujemo vedenje odraslih in se tako učimo, kaj naj si mislimo o sebi ter o ljudeh in svetu, ki nas obdaja. Zato ne čudi, da prepričanja običajno oblikujemo že v otroštvu, kasneje pa jih samo še utrjujemo. Posledično so prav ta prepričanja najmočnejša in včasih zakoreninjena tako globoko v nas, da jih niti ne prepoznamo oz. se ne zavedamo njihovega vpliva na naše življenje. Seveda pa lahko prepričanja nastanejo tudi kasneje, ko smo že odrasli. 

Ne glede na to, kdaj so omejujoča prepričanja nastala, jih lahko spremenimo. Le prepoznati jih moramo.

Kako prepoznati omejujoča prepričanja?

Svoja omejujoča prepričanja lahko prepoznamo na tri načine.

1. Samorefleksija

Prvi od načinov, kako prepoznati omejujoča prepričanja, je iskren pogovor s seboj. Že ta je včasih dovolj, da pridemo do spoznanja o katerem od svojih prepričanj. Vprašajmo se, s kakšnim razlogom smo nekaj naredili. Kako to, da čutimo tako, kot čutimo? Kaj nam naša dejanja ali razmišljanja povedo o sebi? Zakaj čutimo frustracijo?

Npr. zelo težko rečemo ne, kadar nas nekdo nekaj prosi. Tudi če si želimo reči ne, tega ne zmoremo. V tem primeru se je koristno vprašati, s kakšnim razlogom ugodimo sogovorniku. Kaj si bomo mislili o sebi, če mu ugodimo, in kaj v primeru, da mu ne? Kako se bomo počutili, če mu ugodimo, in kako, če mu ne? Iz katerega prepričanja bodo izhajali ti občutki? S takšnim načinom samoizpraševanja lahko ugotovimo, da mu ugodimo zato, ker verjamemo, da drugače ne bomo sprejeti. Morda zato, ker je po našem mnenju to tisto, kar se spodobi. Ali pa zato, da sogovornika ne bomo razočarali. Morda zato, ker svojo vrednost pripisujemo temu, da smo pripravljeni pomagati drugim. In kadar naredimo nekaj za drugega, smo dobri, smo vredni ljubezni. In še bi lahko naštevala. V vseh teh odgovorih se  lahko skrivajo omejujoča prepričanja o sebi.

2. Prepoznavanje občutka, da nimamo izbire

Drugi način, kako prepoznati omejujoča prepričanja, je prepoznavanje občutka, da nimamo izbire. Npr. morda banalen primer, a kljub vsemu. Recimo, da imamo občutek, da mora biti kosilo na mizi vedno ob isti uri. Preprosto si ne moremo pomagati in vse svoje aktivnosti prilagodimo tako, da bo kosilo na mizi vedno ob isti uri. V takem primeru se spet lahko vprašamo, kaj se bo zgodilo, če jutri kosila ne bo ob 12.00, ampak ob 13.00? Kaj pove o nas to, da smo nekaj takšnega dopustili?

Ali pa drug primer. Opravljamo delo, ki nam ni všeč, ampak vztrajamo, ker verjamemo, da nimamo izbire. Recesija je, podjetja ne zaposlujejo, lahko smo veseli, da službo sploh imamo. Kaj torej odločitev, da pustimo delo, kljub naštetim oviram pove o nas? Da smo neresni, leni, problematični, da smo nehvaležni itd. ? Ne, takšni pa že nismo. In če nismo takšni, potem seveda nimamo izbire. Moramo vztrajati pri delu, ki nam ni všeč. In drugi sklop vprašanj, ki se pojavlja – ali verjamemo, da zmoremo dobiti novo službo? Ali pa si tega ne znamo predstavljati, ker so vsi drugi boljši kot mi, imajo več znanja, boljše kompetence ipd.

3. Mišično testiranje

Tretji način, kako prepoznati omejujoča prepričanja, je mišično testiranje. V naši podzavesti se skrivajo odgovori na vsa naša vprašanja, tam so shranjene vse naše pretekle izkušnje. In prav to védenje je tisto, ki ga pri mišičnem testiranju uporabimo. 

Vse, kar je v skladu z našo podzavestjo oz. kar naša podzavest zaznava kot resnično, okrepi elektromagnetno polje okoli telesa in mišic. Te so tako močnejše in to lahko preizkusimo s preprostimi fizičnimi testiranji mišic. Ena od preprostejših oblik mišičnega testiranja je stoječe mišično testiranje, pri katerem je pomembno, da stojimo pokončno in naravnost. Stopala so obrnjena naravnost, noge so v širini ramen.

Pred začetkom testiranja postavimo nekaj testnih trditev, za katere vemo, da so resnične, in nekaj za katere vemo, da so lažne. Tako bomo ugotovili, kako se odziva naše telo. Za večino oseb velja, da kadar je izjava v skladu s podzavestjo, se bo telo rahlo nagnilo naprej, kadar pa izjava ni v skladu s podzavestjo, se bo telo nagnilo rahlo nazaj. Ker pa obstajajo tudi izjeme, pri katerih se telo odzove ravno obratno, je dobro za začetek narediti nekaj testnih izjav. Enako kot testiramo resničnost testnih izjav, lahko testiramo tudi resničnost prepričanj, ki jih imamo o sebi.

Prepričanja, ki smo jih prepoznali kot omejujoča, lahko z nekaj truda spremenimo in v svoje življenje povabimo nova, takšna, ki nas bodo podpirala. Čas, ki ga bomo namenili prepoznavanju in spremembi prepričanj, pa je zagotovo ena izmed najboljših investicij v naše življenje.