Nekdo je nekoč rekel:”Če tvoje življenje ne razveseljuje drugih, kako naj tvoje srce tebi podari kanček veselja.”
Misel si vsak interpretira na svoj način, kakor mu je ljubo. In kar je najbolje pri njej, bolj razmišljaš o pomenu besed, več odgovorov ti vesolje da :).
Bolj sem čutila besede v srcu, bolj sem pričela razmišljati o mejah in ovirah, ki jih v vsakdanjem življenju čutimo na vsakem koraku in nas na zelo subtilen način koreninijo v matriki iluzije ali t.i. sintetiki. Zdi se kot da je to nekaj kar obstaja zunaj nas, ta matrika iluzije, kot da na njo nimamo vpliva, saj nam ustvarja občutek, da je vse kar vidimo okoli nas, edina prava resnica. Toda glej ga zlomka, matrika obstaja znotraj nas, vpeta je na vseh naših šest teles in ker so fizično, mentalno in čustveno telo edina merodajna telesa za omenjeno matriko, jo na njih tudi najbolj občutimo. V bistvu je tako močno prisotna vsepovsod okoli nas, da jo zelo težko zaznamo. Ko se pričnemo prebujati, jo počasi pričenjamo zaznavati.
Če samo na primer, vzamemo naše fizično telo. Najbolj posplošena oblika (seveda jih je več, bolj prefinjenih in povezanih med seboj) matrika iluzije, se na fizičnem telesu kaže na primer v obliki vere, da nič drugega ne obstaja kot telo, ki ga vidimo in primemo. Moramo ga kontrolirati, da ustrezalo zadnjim lepotnim smernicam: lepo, mlado, fit, suho, zdravo, brez gubic, sivih las, in tako dalje. Ustrezati mora vsem trenutnim lepotnim idealom (ne glede v kateri družbi, kulturi ali zgodovinskem obdobju živimo, vsaka ima svojo percepcijo katerim karakteristikami mora telo zadovoljiti, da je lepo in zaželeno). Da bo telo zdravo, moramo skrbeti za razstrupljanje, da v njem ne bo odvečnih maščob, sladkorja, ga postiti ali jesti različne pripravke s katerimi bi radi dosegli zgoraj omenjen cilje. Glavni poudarek teh sporočil je, da bomo le tako srečni in zadovoljni v življenju, da si bomo lahko šele takrat privoščili nagrado, ko bomo cilje dosegli in se pri tem zaradi različnih stresorjev postavili v situacijo, kjer bo naše fizično telo reklo dovolj in boste zboleli. No tu je prva lekcija dragi moji, matrika vas uči da nikoli niste dovolj, nikoli niste popolni, za vse se morate močno potruditi in pri tem žrtvovati del sebe, drži vas v prepričanju, da vam nekaj nenehno manjka. V bistvu je v celotni družbi indoktrinirana misel nisi popoln, da vse kar dobiš je ravno dovolj, nisi vreden dobiti celotno obilje, ki ti je v bistvu namenjeno.
V bistvu ta sintetika oz. iluzija poustvarja vero, da je to edina realnost v kateri človek živi, v njej s pravili regulira vse vsebine vezane na zdravje, denar, zaposlitev, vero, odnose, bonton, obstoj in delovanje nacije, naroda, na vsebine ki nas učijo v pedagoških procesih…. in se bi lahko nadaljevala.
Vse je utvara…popolnoma vse, na primer: iluzija matrike te prepričuje, da so ostali krivi za vse tvoje nesreče, da se počutiš kot žrtev in da te zadrži v stanju cone udobja. Če sem iskrena, temu bi težko rekla udobje ali ugodje, saj bistvo življenja leži v tem, da človek v trenutni življenjski izkušnji predela različna čustvena stanja, ki so vezana na vzorce vedenj in te na prepričanja, ki so v vsej matriki posplošena, so univerzalna in pripeta na vse ljudi. Res pa je, da se pri posameznikih, ojačajo tista prepričanja, ki se vežejo na njeno karmično nalogo, da ima posameznik možnost svojo karmično nalogo izpolniti in zapreti. V večini primerov se karma veže na njegov namen bivanja na planetu zemlja. In ravno matrika iluzija je tista, ki ti stoji na poti in preprečuje spomin na to kaj je tvoja karmična naloga, nič ji ni všeč, če razmišljaš drugače od množice, če si drzneš biti pogumen. Nenehno te želi preusmeriti v tvojem razmišljanju in z njo se spopadaš na poti osebne, duhovne rasti.
Torej na vas je ali si boste sami podarili ljubezen in sebe prepoznali kako čudoviti ste, popolni taki kot ste, ali ne. Nič vam ne manjka. Vaše telo bo z vami skozi celotno izkušnjo bivanja v tem življenju. Bodite mu hvaležni, pogovarjajte se z njim, zjutraj si recite ljubim se, jaz sem, obstajam, živ sem. Poslušajte ga, govori vam skozi občutja, ne čustva. Vedno vam bo povedalo, kako se počuti v neki situaciji. Še ena mala skrivnost, skozi občutenja se ponovno naučiš samozaupanja in prisluhniti svoji intuiciji.
Se pravi brezpogojna ljubezen do sebe je najmočnejše orodje, ki ga človek premore, v procesu prepoznavanja in opuščanja iluzije.
Torej opogumi se, zaupaj, dovoli si biti drugačen in stopi v neznano. Tam te čakamo, da ti z veseljem pomagamo.
inspiracije