Vsakič, ko se odločamo za menjavo službo, selitev ali katerokoli drugo veliko življenjsko spremembo, ki zahteva neodvisno sprejemanje odločitev, preverimo, če imamo pravo zavest/guno. Če sprejemamo odločitve z napačnimi motivi v napačni zavesti, bodo temu primerni tudi naši rezultati.
Večina teži k temu, da si poenostavi načrte za prihodnost, zaradi katerih naredimo napako, ki nas spremlja do konca življenja.
Vsi vemo, da nobena sprememba ne more zagotoviti sto odstotno blaginjo ali enako mero uspeha na kateremkoli drugem življenjskem področju. Rezultat sploh ni toliko odvisen od trenutnih okoliščin. V največji meri ga določa naša prarabdha-karma, ki izvira iz naše preteklosti.
Upoštevajmo, kaj nam je všeč in česa si ne želimo, obenem pa ne pričakujmo čudežev, tako se ognemo razočaranju.
Novo službo morate biti pripravljeni opravljati z veseljem, pa četudi je plača nižja kot prej in če boste imeli obenem večjo odgovornost. Lahko se zgodi, da se vse skupaj ne bo odvilo ravno po naših pričakovanjih. Če ste vse to pripravljeni sprejeti, ker v nečem zares uživate, je to znak pristnega poslanstva in službo bomo lahko tudi brez večjih izzivov zamenjali.
Nova služba morda res ponuja dobro plačo, boljše življenjske pogoje in poglede, a če ni za nas, pač ni za nas. Že res, da je plača morda višja, ampak to ne pomeni, da bomo premožnejši – konec koncev ne moremo v polnosti predvideti spremembe v izdatkih.
Namen karme je, da nam pokaže naše šibke točke, raven zavesti, ter prepričanja, pri katerih nismo prizemljeni ali realni.
Če se upiramo ali ne želimo sprejeti to kar nam nameni usoda in skujemo lastne načrte in verjamemo, da so boljši in razumnejši od tistih, ki nam jih je pripravila ona, v resnici delamo korake stran od sebe in se na tak način kaznujemo.
Službo bomo že zamenjali, ne pa tudi karme.
Usoda ima namen pokazati, da so zunanji dosežki in notranje zadovoljstvo popolnoma nepovezani.
Vsak se bo moral soočiti z izzivi, skladnimi z osebnimi željami. Ena oseba bo v stiski, ker zasluži le drobiž, druga, ker zasluži bogastvo. Na koncu bodo izgubili vsi vse, ker nam v tem svetu nič ne pripada.
Vse za kar si prizadevamo tekom življenja je lahko v trenutku izgine, tako začnemo spoznavati da ni nič pomembnejšega od notranje sreče, ki mora biti neodvisna od zunanjih, materialnih dejavnikov. Takim življenjskim preizkušnjam bomo podvrženi, vse dokler ne spoznamo razlike med materialno in duhovno srečo.
Da bi razumeli duhovno logiko, se moramo dvigniti nad materialno logiko.
Če smo pripravljeni sprejeti spremembe in z novim načinom življenja tudi nadaljevati, celo če se vse skupaj izkaže za slabše, kot je bilo prej. Je dober trening, ki nas izobražuje o zakonih sreče in nas obdari z lastnostmi, ki so nepogrešljive za duhovno rast.
Če dosežemo takšno stanje zavesti, lahko prestanemo kakršnekoli spremembe, pa če so še tako gromozanske, kar se vsekakor lahko zgodi (nekajkrat v življenju), ko vstopimo v prehodno obdobje prarabdha-karme.
inspiracije