Mlad, zaljubljen fant piše sporočilo svojemu dekletu: »Zate bi se boril z levi ... Zate bi preplaval ocean ... Zate bi preplezal Himalajo ... Se vidiva jutri. Če slučajno ne bo deževalo.«
Se ti zdi poznano? Tako nekako je videti sodobna ljubezen. Vse super in prav, ko pa pride čas, ko se je treba žrtvovati, se pokaže, ali gre za sorodno dušo in ljubezen ali le za spretno zapakirano obliko manipulacije in poželenja.
Opazil in doživel sem paradoks, kjer vidim, kako vsakodnevno kot nekakšni lopovi hodimo okrog in iščemo nekoga, ki bo končno zapolnil veliko vrzel v našem srcu, ne vedoč, da imajo drugi enak motiv, no, v drugi embalaži. Ko skupaj prideta dve takšni osebi, ne moreta pričakovati nič novega in nič dobrega. Tako nam gotovo ne bo uspelo spoznati sorodne duše, ampak sorodni ego.
Kdaj v drugih vidimo dušo in kdaj ego?
Dušo, ko deluješ zanjo, zanj; ego pa, ko od drugih nekaj želiš in pričakuješ.
Osamljenost nikakor ne sme biti povod za iskanje partnerja, saj boš v tem primeru srečal nekoga, ki je enako, ali še bolj osamljen(a) kot ti. En nesrečen um pomeni majhne težave, dva nesrečna uma skupaj pa prinašata velike težave. Nesrečnega človeka ni mogoče narediti srečnega; lahko se mu le nekoliko pomaga, da ne bo tako nesrečen. Srečnega človeka pa je mogoče narediti še bolj srečnega.
Ljubezen je naša edina prava potreba in hkrati skoraj edino, kar nam dandanes tako manjka. Zakaj? Zato ker sami sebe oropamo za nekaj, kar že imamo. Kako imamo? Zakaj pa sem potem nesrečen? Nekdo je zapisal: »Iskal sem ljubezen in poslani so bili ljudje, ki so potrebovali pomoč.« Ko in če hrepeniš po ljubezni, preprosto poglej, kaj vse lahko inteligentno storiš za ljube duše okrog sebe, in mirno boš začutil zadovoljstvo in srečo. Nekdo, ki deluje tako, bo veliko prej srečal nekoga, ki bo z njim ravnal podobno.
Kako pa lahko vemo, da je nekdo tvoja sorodna duša ali ne?
Pri moškem najprej opazuj ali naravnost vprašaj, kakšne cilje ima v življenju. Če bi se rad samo zabaval, jedel, pil, bogatel in spal, se taki osebi na daleč izogibajte, četudi je morda lep kot angel. Moški mora biti discipliniran, nenavezan in samoobvladan, imeti pa mora jasen fokus na nekaj vzvišenega, smiseln cilj v življenju, sicer ni pravi moški. Ne sme živeti samo za tebe, sicer se ga boš kmalu naveličala in čutila, da si predobra zanj, in kmalu te bo spravil ob živce.
Kaj pa naj pri ženski opazujejo moški? Pozoren naj bo na tiho, diskretno lepoto ženske; na njen mir, zadovoljstvo, plemenitost, dostojanstvo, nežnost in željo skrbeti za druge. Takšne ženske sijejo in so neustavljivo privlačne. Samo poglej, kako pogosto moški zapustijo mlajšo in fizično privlačno, seksi žensko za morda navidezno manj fizično privlačno, morda nekoliko starejšo, a ženstveno, plemenito žensko?
Če bi rad/-a postal/-a privlačen/-na za druge, vedi nekaj; večja ko je želja in pripravljenost skrbeti za druge, privlačnejša je oseba; bolj ko pa nekdo živi samo zase, hitreje izgublja privlačnost.
Kje pa srečati sorodno dušo?
Skupina dam, ki obiskuje moja predavanja, mi pogosto reče: »Kje pa so takšni moški, o katerih govoriš? Sploh še obstajajo?« Nekako poznam njihov način življenja, tako jim povem: »Za šankom na after partiju ob morju princa skoraj zagotovo ne boš srečala. V igralnici tudi ne. Princi redko zaidejo tja. Morda boš srečala sorodno denarnico ali telo (ki pa se ga/je boš kmalu naveličala, on pa še prej tebe), sorodne duše pa ne.«
Pred leti sem se skoraj zapletel s prelepo damo iz Rusije, ki sem jo srečal v Moskvi, ob kateri sem po nekaj dneh poznanstva skoraj v solzah pomislil: »Čudovito. Končno. Našel sem svojo sorodno dušo. Na drugem koncu sveta. Trajalo je, no, končno se je le zgodilo.« Do mene je bila v teh nekaj dneh, odkar sva se srečala, resnično ustrežljiva in ljubezniva. Neki večer pa sva šla na večerjo v restavracijo, kjer natakar ni znal angleško, in ženska je bila vsa iz sebe; žalila ga je in paničarila … Odšla sva ven, kjer naju je za vogalom ustavil brezdomec in prosil za miloščino … Zgrozila se je in mu v ruščini zabrusila nekaj sočnih … Meni pa se je malo po malo končno zbujal razum in preglasil zaljubljene čute ter mi pomagal uvideti resnično sliko. Kaj, če bom jaz kdaj siromak, poročen s takšno osebo? Nikoli ne veš.
Zahajaj na mesta, kjer se družijo ljudje, ki rastejo; predavanja, seminarji, joga centri, narava, svetišča, templji … Rast, pot navzgor, je dejansko pot navzdol. Kaj to pomeni? Bolj ko je oseba vzvišena in zrela, bolj je preprosta, dobronamerna in ponižna.
Tvoja sorodna duša ni nekdo, ki ti bo grickal ušesa in masiral stopala; tvoja sorodna duša je nekdo, ki ti pomaga uvideti tvoje rezerve in potencial: nekdo, s komer greš po poti popolnosti življenja. Nekdo, ki intenzivno dela na sebi; nekdo, ki se zaveda svojih prednosti in slabosti, in nekdo, ki ima druge še raje kot sebe. Bolj ko deluješ na nivoju duše, večje so možnosti, da srečaš sorodno dušo; če pa živiš na platformi telesa, ega in uma, takšne osebe nekaj časa še ne boš srečal.
Kako pa to, da kljub več desetletij očitne prakse tega, da je brezpogojna ljubezen na tem svetu tako redka, še naprej vztrajno iščemo nekoga, ki nas bo vedno razumel, toleriral, prenašal, presenečal, kot bi bili tega od nekod vajeni? Vse kulture učijo, da takšna vseprivlačna oseba, ki nas ima neskončno brezpogojno rada, zares obstaja. To pa ni ne človek, ne žival, ampak naš izvor, stvarnik, bog.
To pa ne pomeni, da moramo frustrirano negodovati nad svetom, v katerem živimo, seveda ne; to preprosto pomeni, da je ta odnos treba začeti obujati prek čistih in plemenitih, ljubečih odnosov do vseh in vsega, kar obstaja, saj nas izvor spremlja tudi v srcih vseh nas. Ko in če začneš razvijati ta odnos, vse in vsakdo, ki ga potrebuješ, pride ob pravem času. Zagotovo. S pomočjo tega bomo tudi sami začutili, da v resnici že imamo vse, kar potrebujemo, in da nam nič ne manjka, kjerkoli in kdorkoli smo, vsako novo jutro in vsak nov dan pa bosta nova priložnost za neskončno izmenjavo resnične naklonjenosti.
inspiracije