Kako nad vzorce?

Veliko me sprašujete, kako presekati vzorce, negativne misli. Tukaj sem za to in sem vam na voljo, ko se vam kjerkoli zatakne. Veste, da vam skušam pomagati skozi svoje pisanje. A še vedno velja pravilo svobodne volje in zaupanje v lastne občutke. Jaz vam lahko podam le usmeritve. Vi ste tisti, ki imate v svojem življenju krmilo v rokah in krmarite svojo barko čez ocean.

Ko sem sama pri sebi razmišljala, kako sem samo sebe spravila čez vzorce, sem morala precej dobro razmisliti, da sem našla svoje vzorce. Kajti človeku, ki poskuša zavestno živeti iz dneva v dan, se že samo na tej poti zgodi ogromno preobrazb. Zato sem iskala konkretnejši primer, ki vam ga lahko podam skozi sebe.

Sama sem imela veliko vzorcev in še danes najdem kakšnega. A to je življenje. Iz svojih izkušenj se učimo iz dneva v dan. Moj največji vzorec je bil vzorec pomanjkanja. To je tudi eden izmed glavnih razlogov, zakaj nisem nikoli manifestirala želenega. Vedno sem se oklepala vsega starega. Verjela, da si ne zaslužim, da nimam dovolj znanja, da ne znam pisati, da nikoli ne bom imela tako dobre 'službe', kot jo imajo drugi. To je vse vzorec, ki je kazal, česa vsega ne morem, in mi dajal občutek krivde, žrtve in ne vem še česa. Vzorec, ki se je nalagal leta in leta in se še vedno kdaj prikrito pojavi.

Nato sem poskušala vse do potankosti razumeti in analizirati, zakaj se je zgodilo prav to in zakaj meni ipd. Ah, kako me je to utrujalo. Ti večni 'zakaji' so me utrudili bolj kot karkoli drugega. To je analitičen um, ki nenehno išče razumevanje vsega, kar je. A srce dobro ve, da potrebuje samo občutek pomiritve, da je 'vse v redu'. Danes tega ne počnem več. Ko opazim vzorec, ga samo zaznam, za hip občutim (občutek vzorca, ki se je pojavil) in ga spustim. Preprosto ga nadomestim z boljšim, tistim, v kar resnično verjamem. Ko sem imela dovolj analiz in utrujenosti sebe, sem se prenehala mučiti z iskanjem razlogov, zakaj. Osvobodila sem se vseh občutkov, ki so me gnali v analizo, in si dovolila živeti življenje iz dneva v dan.

KAJ SO VZORCI IN KAKO JIH PRESEŽEMO?

Vzorci so del nezavednega, vse, kar nam je okolica poskusila vsaditi skozi svoja prepričanja, njihove izkušnje. Nato se v naših možganih ustvari konflikt med našimi srčnimi željami in med tem, kaj želi naš um. Nenehno se borimo proti sebi, namesto da bi se sprejeli kot celostno bitje. Z vsem, kar smo. V sebi nosimo oba pola. Nosimo svetlo in temno plat sebe. A samo od nas je odvisno, kaj bomo izbrali in čemu bomo verjeli. V kakšni situaciji bomo izrazili kateri pol. Ko smo v dopuščanju sebe in drugih, si dovolimo biti vse. Dopuščanje je ljubezen onkraj.

Vzorci nas vodijo tudi v destrukcijo, zlorabo, občutke krivde, nemoči, samopomilovanja, nizke samopodobe, negativnih čustev. Temu velikokrat rečem naš um ali ego – kot želite. Naložijo se nam že v ranem otroštvu, ker smo bitja, ki v začetku svoje triade vsrkamo največ informacij. Nato jih počasi začnemo izražati. Vzorci niso nič drugega kakor omadeževanje nas samih, ki nas dela nesrečne. Koliko dopuščate sebi in drugim, da ste zaznamovani?

A pri vzorcih se ne borimo. Tu gre za zavestno REPROGRAMIRANJE misli in občutkov z POZITIVNEJŠIM.

Se pravi vsakič, ko vas v mislih preplavi občutek strahu, ga izzovete, da ga premagate. A strahovi so lahko večji ali manjši in približno temu primerno bodo z vajo nadomeščanja pozitivnega izginjali. Na primer, če se bojite višine, boste s hojo v hrib vsakič premagali višinsko točko najprej za 20 cm višine, potem za en meter itn. Vsakič greste do občutka, kjer se počutite nelagodno, in dihate (vaje tehnike dihanja – nekaj globokih vdihov in izdihov). Dajte si toliko časa, dokler se ne opremite s pogumom, da lahko pot v hrib nadaljujete. Ko pridete do vrha, se pohvalite, nagradite in si čestitajte za pogum.

Eden od načinov, ko vzorec najdete, je tudi, da se vprašate: "Komu to pripada?" Ali je to od vaših prednikov, staršev, znancev, ni pomembno. Ko zaznate, komu to pripada, le v mislih preusmerite energijo v Vesolje. Vesolje bo energijo pretvorilo in vam nazaj poslalo energijo, ki bo vam v večji doprinos. Se pravi vrnemo v Vesolje na način: "Vse, kar ni moje, naj se vrne nazaj."

Uporabite lahko tudi način, ki je pomagal meni: na list papirja sem si napisala, čemu dajem svojo vrednost in prednost v življenju, in storila vse, kar je v moji moči, da sem to tudi dosegla. Pri tem načinu sem morala slepo zaupati in verjeti, da bo vse okej. Gre za odločitev 'tveganja' vse ali nič. Ker sem v življenju izgubila vse, kar sem imela, sem dopustila življenju, da ubere svojo pot. Ker ko nimaš več kaj izgubiti, narediš največ, kar lahko.

Način, ki ga boste uporabili vi, je odvisen od vas. Gre le za to, da se odločite in najdete način, ki deluje za vas. Nič ni prav in nič ni narobe.

ZAKAJ SE VZORCI PONAVLJAJO?

Vzorci se vračajo toliko časa, dokler jim dajete moč in pomen. Toliko časa si vas lastijo. Lahko so zakoreninjeni v vas od prednikov ali iz sedanjega časa, in sicer v vaš zavestni in nezavedni del. Zato je ključno, da kakor hitro ozavestite svoj zavestni ali nezavedni vzorec, preusmerite tok misli kar se da hitro v boljšo perspektivo. Na začetku ne bo šlo tako hitro, a z veliko vaje in volje bo sčasoma pojenjalo. Nato boste potrebovali le še sekundo in vaš vzorec bo preobražen.

Kajti vzorec ni nič drugega kot omejujoče prepričanje, ki v vas vzbudi občutke 'zmanjšanja' sebe. S tem zavračamo vse delce sebe in bitja, ki smo. V resnici se kot neskončno bitje zavedate, da ni nič nemogoče.

Manj ko se upirate vzorcem, bolj ste v dopuščanju sebe in svetu onkraj sebe. Onkraj vsega, kar je, je dopuščanje kreacije in ljubezni. To je vaša notranja moč.