Moški smo pogosto zmedeni, kadar ženske k nam pristopijo zelo čustveno, veleč: »Zakaj se ne pogovarjaš z mano? Kam se zdaj umikaš? Kam greš? Pridi sem, sem ti rekla!«
Moški težko govori o čustvih, če ženska k njemu pristopi preveč vznemirjeno, čustveno. Preprosto težko zdržimo psihični pritisk, ki ste ga dame, na drugi strani, redno deležne in vajene po svoji naravi. Ko je moški zelo čustven ali ko govori o čustvih ali ko je priča čustvenemu izlivu, njegov razum v veliki meri ne deluje. V tem primeru se rad umakne nazaj.
Zato ko želite moškemu karkoli dopovedati in predati, to raje storite tako, da naslovite njegov razum; nikakor ne gazite po njegovem egu ali pritiskajte na njegova čustva. To mu skušajte predati čim mirneje. S primerno predpripravo.
Moški bi moral te reči seveda poznati že pri 20. letih, ker pa nas je večina precej čustveno načetih, žensk in moških, priporočam, da nikdar ne rušimo mostov niti da ne čakamo na druge, ampak raje pogledamo, kaj lahko naredimo sami s tem, kar imamo, tu, kjer smo.
Pred časom sem gostoval v znani TV-oddaji. V eter je poklicala razjarjena gospa in vznemirjeno, skoraj divje govorila v telefon: »Znorela bom. Zmešalo se mi bo! Moški mi nikakor ne želi izražati svojih čustev!« Pri sebi sem si mislil: »Jaz ti jih tudi ne bi …«
Zaupanje si je treba zaslužiti. Če pa želite, da vam moški izražajo svoja čustva, jih začnite same primerno izražati moškemu. Presenečene boste. S tem ne pridobite le poglobljene komunikacije in odprtosti moškega; s tem si zagotovite tudi njegovo zvestobo.
Moški smo na področju čustvene inteligence navadno manj inteligentni, zato potrebujemo pomoč žensk. Potrpežljivih in ljubeznivih žensk. Kar pa, verjamem, vam je ob vseh preostalih rečeh, ki jih dandanes počnete, kdaj kaplja čez rob. Moški zato nujno potrebujemo trening, da v zakon ne vstopamo (povsem) nepripravljeni.
Nedavno sem govoril z gospo, ki je bila razočarana nad nezmožnostjo zdrave, odprte komunikacije z možem. Ker oba dobro poznam, sem jo le spomnil na to, da ne more in ne sme pričakovati, da ji bo mož odpiral svoja čustva, če se tega še ni naučil.
Ne želim reči, da je zato upravičeno, da mož ostane tak in da je žrtev česarkoli (če bi tedaj govoril z njim, bi mu seveda rekel, da je njegova naloga, da se čustveno okrepi, saj utegne v primeru, da ne bo on tisti, ki bo poslušal in govoril z njo, žena za pogovor našla koga drugega, saj preprosto mora komunicirati). Želim poudariti le, da mora žena, če želi, da se mož odpre in začne zdrav pogovor, pokazati primer, kako je to videti. Tega seveda ni dolžna narediti, toda če bo čakala nanj, se bo načakala, za kar pa, verjamem, nima ne časa ne potrpljenja …
inspiracije