''Narod je 'žleht', dobrota je sirota," radi sklenejo nekateri, kar pa seveda ni res. Večina ljudi je dobrih, a žal niso dovolj zavestni, kako pomembno je v vsaki situaciji delovati ustrezno glede na kraj, čas in okoliščine.
Pred leti me je fant na železniški postaji (prav na dan oz. v dneh, ko sem začenjal dojemati, da premalo dajem in delim), prosil, če mu lahko dam nekaj denarja, saj kot je rekel, ni imel dovolj za karto za vlak v Kranjsko Goro. Sam sem mu brez veliko razmišljanja veselo predal nekaj evrov, ko pa sem kasneje med vožnjo domov razmišljal o vsem, kar sem čez dan počel, me je prešinila misel: ''Čakaj malo; vlak … Kranjska Gora … Saj vlak v Kranjsko Goro sploh ne vozi.'' Četudi sem imel sprva občutek, da sem dober kot kruh, sem izpadel naiven. Zelo.
Podobno, kot smo deležni dividend pri izplačilu dobrih (in slabih) naložb, s svojimi odločitvi in deli stalno oblikujemo svojo nadaljnjo usodo, zato je zelo pomembno razumeti, kako biti zares dober. V zgoraj omenjenem primeru bom tudi sam gotovo deležen takih ali drugačnih neprijetnih posledic, saj sem s svojo 'investicijo' najverjetneje sofinanciral nakup alkohola ali drog.
Dobrota postane sirota, ko dobrote ne izražamo pravilno glede na vsako posamično situacijo ali pa ko za to, kar delamo ali damo, pričakujemo takšno ali drugačno povračilo; če nekomu nekaj daš, v zameno pa pričakuješ povračilo, to ni več darilo, ampak posojilo – biznis.
Tudi mir pride, ko dojameš, da v nobenem odnosu ni popolne recipročnosti, v življenju pa vedno vsak dobi natančno toliko, kot mu pripada.
Izjemno znanje, ki me še naprej iz dneva v dan fascinira, je, kako biti zares dober v odnosu s partnerjem, otrokom, starši. Sam temu rečem fizika medsebojnih odnosov. V teh odnosih veljajo enako točni zakoni kot v matematiki in fiziki, v vsakem odnosu pa imamo specifične vloge in dolžnosti.
Številni starši otroke v dobri veri razvajajo in jim omogočajo različne sodobne igre in dobrine, ne vedo pa, da je pretirano razvajanje ena od sodobnih oblik zlorabe otrok. Otroci ne potrebujejo našega denarja in neskončnih daril, potrebujejo le dober zgled, pozornost in razumevanje. Podobno se številne ženske (in moški) razdajajo v odnosih, a to počnejo bodisi napačno ali pa z napačnimi ljudmi.
Vedno pozorno preverim, kakšna načela in vrednote ima sogovornik oz. kdorkoli, s komer imam opravka, saj si do nekoga včasih lahko dober preprosto tako, da se ga/je izogibaš in mu z varne razdalje želiš vse najboljše.
Navezanost na rezultate tega, kar delamo, je eden najpogostejših vzrokov za to, da radi povzamemo takšne neresnice, kot je naslov tega članka. Preprosto rečeno: naša dolžnost je truditi se in opravljati svoje dolžnosti, ne smemo pa biti odvisni od rezultatov tega, kar delamo. Se pravi otroke, sorodnike in vse druge je treba imeti rad, četudi nam oni tega ne vračajo. Kako pa to storimo? Pristopimo k ljudem, literaturi in modrosti, ki nam je lahko pri tem v pomoč, in naredimo še en korak v smeri prave brezpogojne ljubezni in dobrote, presenečeni bomo. Preverjeno.
Daj človeku kruh, nahranil si ga za en dan; nauči ga peči kruh, nahranil si ga za 100 let; nauči človeka inteligentno prispevati k življenju drugih – nahranil si ga za vedno.
Največ, kar lahko daš drugim, je, da jih z zgledom opolnomočiš za to, da znajo pomagati sami sebi in drugim. Ljudje, ki vedno in povsod inteligentno skrbijo za druge, so najsrečnejši.
Če boš dober, ne boš prevaran. Prevaran boš, če boš naiven. Če pa boš zares dober, boš preskrbljen. V vseh pogledih.
inspiracije