Kaj storiti, če sem prerasla partnerja?
Pogosto na predavanjih slišim: »Kaj storiti, če sem partnerja prerasla?«
Dr. V. O. Ruzov poda neprecenljiv nasvet za vse, ki se ukvarjajo z delom na sebi, njihovi partnerji in/ali družinski člani pa morda (še) ne:
»Če v življenju ohranjamo svoje odnose, bomo kasneje ljudem lahko predali tudi resnico. Kdo pa nas bo potreboval z vsemi našimi resnicami, če odnose izgubimo kot posledico konfliktov ali prepira, če ostanemo sami? Odnosi so ključni, zato mora biti vse urejeno okrog tega, da ne razpadejo. Kogarkoli srečamo – nove ljudi, sodelavce – karkoli nam rečejo – prva stvar je, da ohranimo svoje odnose. Z resnico se lahko nekako ukvarjamo kasneje. Če nam uspe ohraniti odnose, bomo ljudem sposobni predati vse: resnico, ljubezen, blago – vse, kar bi jim radi dali. Če pa resnico govorimo neposredno, misleč, da je naša resnica dragocenejša od odnosov, bo vse izgubljeno.«
Eno je partnerja prerasti oz. dojeti, da imata zelo različne želje in okus po nekaj mesecih ali enem ali dveh letih zveze, brez otrok. Drugo je sporazumno, prijateljsko iti vsak svojo pot in odnos končati brez neprijetnosti za enega ali drugega. Tretje pa je partnerja prerasti po petindvajsetih letih zakona in petih otrocih kot rezultat tega, da si srečal(-a) in se zaljubil(-a) v nekoga drugega, zabavnejšega, mlajšega …
Sodobna ljubezen … »Zate bi preplezal Himalajo in preplaval vse oceane …, zate bi se noč in dan boril z lačnimi levi …, zate bi naredil vse …, čisto vse … Se vidiva jutri, če slučajno ne bo deževalo.« Adi Purusha Das
Zato sem velik navijač tega, da niti ne koristimo besede partner, temveč, če je le mogoče – vzpostavljamo močne, čvrste družine, kjer izberemo osebo, s katero bomo preživeli preostanek tega življenja in se z njim/njo hrabro soočimo z vsem, kar prinese čas.
Družina pomeni vsi za enega, eden za vse.
Kako lahko nekdo raste, drugi pa tonejo? Kakšna rast je to, da na račun tvoje »rasti« mož (ali žena) odleti iz družine? Od nekdaj sem oboževal športnike, ki delajo druge boljše. Nekateri delajo vse druge boljše, kjerkoli se pojavijo. To je prava rast. Vseh. Poglejte Luko Dončiča: kamorkoli pride, naredi iz soigralcev pravi mali športni čudež. Kar naenkrat, še do nedavnega, (pod-)povprečni igralci na igrišču igrajo kot šampioni. Z njim Slovenija postane evropski prvak, brez njega pa praktično ista zasedba ni zmožna premagati eksotičnih amaterskih ekip …
Dr. Ruzov pravi: »… da se je za ohranitev družine (še posebej, če ima par otroke) treba prizadevati enako vztrajno kot za ohranitev otrokovega življenja, vemo pa, kaj vse smo pripravljeni storiti, ko je z otrokom kaj narobe.«
Res pa je, da se večina današnjih družin poveže iz kompatibilnosti zgolj nižjih nivojev, tako je kasneje zelo težko najti skupno rdečo nit, ki bi par povezovala vse življenje. V teh primerih se priporoča, da moški in ženska, oče in mati, vsekakor naredita vse, kar lahko, da družina ostane skupaj, če pa to nikakor ni mogoče, naj ohranita vsaj dobronameren, spoštljiv, prijateljski odnos. Niti ne toliko zaradi sebe – zavoljo otrok.
iz knjige Ženske in moški
inspiracije